Tiskane izdaje
Za preložitev spominske slovesnosti 11. julija v memorialnem centru v Potočarih so se poleg organizacijskega odbora zavzeli tudi v združenju Matere Srebrenice. Predsednica združenja Hatidža Mehmedović je izjavila: »Če smo lahko tako dolgo čakali, da najdejo trupla naših najbližjih, bomo lahko počakali še malo dlje. Naserja Orića morajo izpustiti, saj ni kriv«. Po njenem Orić ni zločinec, temveč je ščitil svoj narod. Kriv je le tega, da je preživel. Sklenila je z besedami, da če je treba Oriću dejansko soditi, naj to storijo sodišča v BiH in ne Srbije.
»Iz Švice ne grem živ v Srbijo«
Na letališču v Sarajevu je Orića pričakalo nekaj deset privržencev iz Srebrenice. Nekdanji borec Ahmedin Zukanović, ki je služil pod njegovim poveljstvom, je bil enakega mnenja kot Mehmedovićeva: »Če si je zaslužil, naj mu pravično sodijo v BiH ali v Haagu, nikakor pa v državi, ki je izvedla genocid nad bošnjaškim narodom v Srebrenici«.
Na zahtevo tožilstva BiH, ki je od leta 2009 pristojno za Orićev primer, je od Švice zahtevalo njegovo izročitev pravosodno ministrstvo BiH. Kot je še pojasnilo tožilstvo, gre za državljana BiH, ki se odziva na pozive pravosodnih organov, tako da zoper njega ni bilo treba odrediti pripora ali omejitev gibanja. Orić je sprejel izročitev BiH, kar je pospešilo njegovo ekstradicijo. Ko je bil še v priporu v Švici je izjavil: »Sem državljan BiH in ne bežim pred organi pregona države, ki ima svoje pravosodne organe in so tudi pristojni, da me preganjajo. Ne bežim pred ponovnim sojenjem v Haagu, ne bežim pred tem, da mi sodi Švica, če želi. A od tukaj ne grem živ v Srbijo«.
Brez ujetnikov, kokoši in prašičev
Orićevo izročitev je zahtevala tudi Srbija. Srbski premier Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija ne more odstopiti od zahteve po izročitvi Orića. Izpostavil je del pričanja, ki navaja, da je nekdanji poveljnik obrambe Srebrenice izdal ukaz enoti srebreniških Bošnjakov Kondorji, naj počistijo Zalazje in druge srbske vasi v tej občini. Dal naj bi jim proste roke, da naredijo z ujetniki, kar želijo, ali kot naj bi se izrazil sam, naj ne pustijo ne kokoši ne prašiča.
Vućić je prebral tudi izjavo priče zločina, da je skupina pod vodstvom Orića z noži ubila več zajetih srbskih civilistov in da je Orić kar s svojim nožem ubil sodnika v Srebrenici Slobodana Ilića. Srbski premier je tudi poudaril, da zločinov ni mogoče odpustiti. Novinarsko konferenco po zahtevi za njegovo izročitev je sklenil z izjavo: »Pokažite mi tistega, ki bi lahko odstopil od pregona. Ne odpuščamo našim ljudem, ne odpuščamo nikomur, niti tistim, ki so iztikali oči«.
Orić je bil vojni poveljnik 28. divizije vojske BiH. Vodil je obrambo bošnjaške enklave Srebrenice, ki je 11. julija 1995 padla v roke bosanskih Srbov. Na sojenju na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu so ga leta 2008 oprostili obtožb za zločine, ki so jih zagrešile sile BiH nad Srbi v okolici Srebrenice v letih 1992 in 1993. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da so bili brez dvoma storjeni hudi zločini, vendar Oriću odgovornosti zanje oziroma za to, da jih ni preprečil, niso dokazali.
Srbija je februarja lani razpisala mednarodno tiralico za Orića in še štiri osebe zaradi suma, da so 12. julija 1992 storili vojni zločin v krajih Zalazje in Donji Potočari v srebreniški občini v Podrinju, kjer je bilo ubitih devet srbskih civilistov. Vojnega zločina je osumljen tudi vojni načelnik policijske postaje v Srebrenici Hakoj Meholić. Po mnenju Orićeve obrambe je haaško sodišče njihovega klienta oprostilo tudi teh obtožb.
Politično motivirana in nepravična odločitev
Švica je na podlagi srbske tiralice 10. junija prijela Orića na svoji meji. Tožilstvo BiH je na švicarsko pravosodje napotilo zahtevo, naj Orića vrnejo BiH, ker da bi izročitev Srbiji ogrozila primer, ki ga pred pravosodjem BiH vodijo od leta 2006. Bivšega poveljnika bošnjaške vojske so leta 2008 zaslišali na zahtevo okrožnega tožilstva v Bijeljini, od leta 2009 pa je zanj pristojno tožilstvo in sodišče BiH. Orića zaradi suma vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom tako preiskujejo tudi organi BiH, ki so pripravljeni sodelovati s srbskim tožilstvom za vojne zločine. Nenavadno je bilo, da je BiH zahtevala od Švice izročitev Orića šele potem, ko se je za ta korak že odločila Srbija.
Švicarji so odločitev glede Orića, ki se je nahajal v ekstradicijskem priporu v Ženevi, sprejeli, potem ko so od Srbije in BiH prejeli zahtevi po izročitvi. Kot je pojasnilo švicarsko pravosodno ministrstvo, sta bila pri odločitvi, da Orića ne bodo izročili Srbiji, ključna dva kriterija, da so bila očitana kazniva dejanja storjena v BiH in da je Orić državljan BiH.
V Srbiji so odločitev Švice sprejeli z nezadovoljstvom. Srbski premier je poudaril, da gre za politično motivirano odločitev, ki ni niti malo pravična. Predsednik republiške organizacije družin zaprtih in umrlih borcev in pogrešanih civilistov v Republiki srbski Nedeljko Mitrović je ocenil, da je odločitev švicarskih pravosodnih organov, da Orića izročijo BiH in ne Srbiji, povsem razkrila diskriminacijo srbskih žrtev vojne, ko gre za iskanje pogrešanih in procesuiranje vojnih zločinov storjenih nad Srbi.
