Tiskane izdaje
Diplomatski spor med Turčijo in Nizozemsko se hitro stopnjuje. Državi sta si izmenjali že kar nekaj težkih besed, spremljala so jih tudi konkretna dejanja kljubovanja in vztrajanja. Na dogajanje se je sinoči odzvalo okoli 1000 ljudi, ki so se s turškimi zastavami zbrali pred konzulatom. Po več urah mirnega protesta so se ti danes zjutraj sprevrgli v izgrede.
Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da je policija po več urah protestov množico poskušala razgnati s konji. Razmere so poskušali pod nadzor spraviti tudi z vodnimi topovi in psi, medtem ko so protestniki odgovorili z metanjem kamenja.
Diplomatski spor se je tako hitro preselil na ulice, kaplja čez rob pa je bil sinočnji nenapovedan obisk turške ministrice za družino Fatme Betül Sayan Kaya in njen izgon. Ministrica se je pred konzulat v Rotterdamu pripeljala iz Nemčije, kamor se je morala po več urah pogajanj s policijo naposled vrniti, ne da bi vstopila v zgradbo. Kaya je na poti iz Rotterdama v Nemčijo, je sinoči sporočil župan mesta Ahmed Aboutaleb, njen obisk pa so oblasti označile za »neodgovoren«.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes Nizozemski zagrozil, da bo plačala za izgon ministrice. »Če nizozemsko-turške odnose žrtvujete zaradi sredinih parlamentarnih volitev, boste plačali,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Erdogan jezno dejal na proslavi v Istanbulu. »Naučili se bodo, kaj je diplomacija,« je še poudaril in dodal, da to, kar se je zgodilo, ne more ostati brez odgovora. V govoru izven Istanbula pa je Erdogan danes še pozval vse mednarodne organizacije k uvedbi sankcij proti Nizozemski, ki jo je obtožil, da se obnaša kot banana republika.
Ministrica se je morala po nekaj urah pogajanj vrniti v Nemčijo. Foto: Osman Orsal/Reuters
Ministrica je ob vrnitvi v Istanbul danes nizozemske oblasti obtožila grobega in nečloveškega ravnanja. Dejala je, da so jo ustavili 30 metrov pred poslopjem turškega konzulata v Rotterdamu in da ji niso dovolili vstopa vanj. Do nje niso dovolili niti konzulu, zadrževali so jo več ur. Po navedbah Erdogana so »šli tako daleč, da so zaklenili vrata konzulata v Rotterdamu«
Nizomemski premier brani odločitev vlade
Nizozemski premier Mark Rutte je medtem branil odločitev vlade, da izžene turško ministrico in zagotovil, da si bo prizadeval za zmanjšanje napetosti med državama. »Kar se je zgodilo včeraj, je popolnoma nesprejemljivo,« je dejal glede tega, da je turška ministrica ignorirala več prošenj Ankari, naj ne pride v Rotterdam na načrtovano zborovanje. »Tukaj ni bila zaželena,« je Rutte opisal razloge za izgon. Na Nizozemskem sicer živi okoli 400.000 ljudi turškega izvora.
Ministrica je v Rotterdam prispela le nekaj ur potem, ko je Nizozemska sporočila, da so letalu zunanjega ministra Mevlüta Çavuşoğluja odvzeli dovoljenje za pristanek. Ta je nameraval v soboto v Rotterdamu nagovoriti tamkajšnjo turško skupnost in jih pozvati, naj na prihajajočem turškem referendumu o ustavnih spremembah glasujejo za uvedbo predsedniškega sistema. Na Nizozemskem živi približno 400.000 ljudi turških korenin, mnogi med njimi imajo volilno pravico, in Erdoğanova vlada je odločena, da pridobi kar največ glasov svoje diaspore.
»Naučili jih bomo mednarodne diplomacije«
Nizozemski ne napovedanim shodom, nato pa blokada obiska dveh ministrov je v Ankari požela besne odzive. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je včerajšnje primerjave Nizozemske z nacizmom in fašizmom danes nadgradil z grožnjo, da bo članica EU in Nata spodkopavanje odnosov med državama drago plačala. »Vsekakor bodo plačali ceno in se naučili, kaj je to diplomacija. Naučili jih bomo mednarodne diplomacije,« je po poročanju Reutersa povedal Erdoğan.
Podobno oster je bil tudi Çavuşoğlu, ki je po poročanju turškega Hürriyeta dejal, da Ankara zahteva pisno opravičilo, ob tem pa priznal, da to ne bo dovolj za nadaljnje turške ukrepe. »Opravičilo ne bo dovolj. Začeli smo z odzivi, njihovemu veleposlaniku smo že sporočili, naj se ne vrača v državo in zdaj se tudi ne more. Naredili bomo korake in Nizozemska se bo opravičila. V nasprotnem primeru bomo nadaljevali z ukrepi,« je povedal na predreferendumskem shodu v francoskem mestu Metz, kamor je pripotoval sinoči.
Z Nizozemske medtem prihajajo opozorila Turčiji, da je odgovorna za varnost njihovih diplomatov na turških tleh.
Çavuşoğluju zaprli pristajalno stezo
Spor se je začel, ko je rotterdamski župan v sredo sporočil, da prizorišče, kjer bi moral potekati predreferendumski shod, ni več na voljo. Dan pozneje je tudi zunanji minister Bert Koenders potrdil, da ne nameravajo na nikakršen način pomagati predstavnikom turške vlade, da bi na Nizozemskem vodili predreferendumsko kampanjo.
Çavuşoğlu se ni dal prepričati in je včeraj sporočil, da bo vseeno odpotoval v Rotterdam, ob tem pa zagrozil z ostrimi sankcijami, če bi Nizozemska shod prepovedala. Zaradi groženj s sankcijam je nizozemska vlada sporočila, da je dovoljenje za pristanek umaknjeno, saj da so tako v Ankari zaprli pot razumni rešitvi.
Kot že omenjeno, je predsednik Recep Tayyip Erdoğan – tako kot Nemčijo nekaj dni prej in zaradi podobnih razlogov – tudi Nizozemsko označil za potomko nacizma in fašizma. »Onemogočajte našemu zunanjemu ministru lete [na Nizozemsko] kolikor hočete, a bomo videli, koliko vaših letal bo smelo pristati v Turčiji,« je včeraj dejal predsednik.
Çavuşoğlu je sinoči odpotoval v Francijo. Foto: Vincent Kessler/AFP
Çavuşoğlu je nato odpotoval v Francijo, kjer je danes nagovoril turško skupnost mesta Metz. Iz Francije so sporočili, da je zunanje ministrstvo shod odobrilo.
Nabiranje glasov diaspore
Podobno kot Nizozemska, so shode prepovedali tudi v nekaj krajih po Nemčiji, Avstriji in Švici. Najostreje se je Turčija odzvala na odločitev Nemčije, kjer bo smelo svoj glas na referendumu oddati 1,4 milijona nemških Turkov. Leta 2015 je vladajočo Erdoğanovo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP) podprlo več kot 53 odstotkov volivcev, zato je interes za njihove glasove v Ankari velik.
Referendum o spremembi ustave, s katerim bo Turčija parlamentarni sistem zamenjala s predsedniškim, bo potekal 16. aprila. Turška vlada trdi, da gre za korak naprej, korak, ki bo Turčijo postavi ob bok državam, kot sta ZDA in Francija, a kritiki tem pojasnilom nasprotujejo. Prepričani so, da gre za korak k dokončni vladavini enega človeka - zdajšnjega predsednika Erdoğana
