Spreminjanje Titovih meja na Balkanu

Meje v Evropi so bile nedotakljive, dokler Američani niso skrajšali Srbije za Kosovo, Rusi pa Ukrajino za Krim. Scenariji o spremembi meja na Balkanu niso več le neuresničljive sanje nacionalističnih skrajnežev, ki jim gredo v prid zaostrene razmere v regiji.

Makedonija je zaradi globoke politične krize že več kot dve leti v slepi ulici. Če ne bo našla načina, da uredi lastno dvorišče, bo to odkrit poziv nosilcem velikodržavnih aspiracij v sosednjih državah in globalnih centrih moči. Tudi za združitev vseh Albancev v eni državi. Na Kosovu je padla vlada tudi zato, ker parlament ni uspel ratificirati sporazuma o razmejitvi s Črno goro. V Bosni vidijo izhod iz daytonskega močvirja tudi z odcepitvijo ali ukinitvijo Republike srbske.

Iluzija etničnega sobivanja

Ameriški varnostni strokovnjak in nekdanji analitik nacionalne varnostne agencije (NSA) John Schindler je ocenil, da mora Zahod sprejeti napake, ki jih je storil v jugovzhodni Evropi, in jih popraviti, prej kot bo to storil Kremelj. V članku objavljenem v New York Observerju, ki je v lasti Jareda Kushnerja, zeta in svetovalca Donalda Trumpa, je izpostavil, da sta Nato in EU v nekdanji Jugoslaviji vtrajala na ohranitvi notranjih meja komunističnega režima. Niso se ozirali na dejstvo, da so meje predstavljale birokratsko kaprico komunističnih funkcionarjev in ne etnično realnost.

Po Schindlerju sta Nato in EU trmasto zagovarjala iluzijo etničnega sobivanja in sloge, pri čemer sta vztrajala, da je mogoče oživeti bratstvo in enotnost med različnimi narodi bivše Jugoslavije, če bodo nove države pod stalnim pritiskom in deležne finančne pomoči. Kot navaja Schindler, je boleča resnica, da je Tito ohranjal Jugoslavijo s kombinacijo karizme, političnega znanja in zelo neprijetne tajne policije. Zahod ni hotel sprejeti realnosti, temveč je neuspešno skušal ohraniti komunistične meje.

V BiH in na Kosovu se manjšine, ki so pobegnile ali pa bile pregnane med vojno, nočejo vrniti v matične države. Čeprav Schindler dopušča možnost, da sta njihov motiv strah ali etnični partikularizem, to ne spremeni dejstva, da se ne želijo vrniti. Po njegovi oceni je prišel čas, da Zahod prizna svoje napake in dopusti JV Evropi oblikovanje normalnih nacionalnih držav s koherentnimi mejami. To bo zahtevalo ponovno risanje Titovih zemljevidov, pri čemer bodo pridobile in izgubile vse etnične skupine, dolgorčni rezultati pa bodo bolj stabilni kot nevaren nered na Balkanu, ki ga dopuščata EU in Nato.

Izolacija Srbije ni recept za mir

Na prvo mesto je postavil BiH. Po njegovem se ta psevdo država nikoli ni opomogla od katastrofe v letih 1992-1995. Milijarde finančne pomoči sta pogoltnila korupcija in kriminal. Groteskno razdeljena država med muslimansko-hrvaško Federacijo BiH in Republiko srbsko, ki so jo ustvarili Američani v Daytonu, ni in nikoli ne bo funkcionalna oblika vladavine. Daytonski sporazum je bil mišljen kot kratkoročno sredstvo za celjenje krvavih ran, postal pa je trajen in nesprejemljiv, čeprav si tega nihče ne želi.

Iz tega zornega kota Schindler navija za pokop daytonskega miru in ne za njegovo popravljanje. Nobenega razloga ne vidi, ki bi preprečeval združitev Republike srbske in Srbije, ker nihče ne more razumno pojasniti, zakaj se komunistične meje Srbije lahko menjajo, ne morejo pa se menjati meje BiH. Po njegovem morata EU in Nato prenehati s takšno dvoličnostjo ter tudi zahodni Hercegovini dovoliti, da se priključi Hrvaški, saj ima že zdaj večina prebivalcev hrvaške potne liste. Iz tega, kar bi ostalo od BiH, naj bi naredili novo državo.

Zahod se mora odreči iluziji, da lahko dolgoročni mir na Balkanu doseže z izolacijo Srbije, svari Schindler in dodaja, da mora tudi Beograd sprejeti kompromis ter priznati Kosovo kot neodvisno državo. Kot še meni, se bo velika Albanija zgodila v vsakem primeru, tako da je bolje to doseči po mirni poti. Ne bi pa dopustil, da se Kosovo priključi Albaniji, dokler Srbija ne bo dobila severnega Kosova, slednje pa preševske doline. Največji poraženec bo Makedonija, ki bo izgubila velik del ozemlja. Zato Schindler predlaga Zahodu, naj nadoknadi Skopju izgubo s članstvom v EU in izdatno denarno pomočjo. Sklenil je z besedami, da bi Rusija sodelovala pri risanju novih meja na Balkanu, če bi jo Zahod sprejel kot enakovrednega partnerja.

Jelena Ponomarjova, ena izmed vodilnih ruskih strokovnjakov za Balkan, je za Politiko ocenila, da dogodki v Makedoniji in vse glasnejše zahteve za oblikovanje velike Albanije kažejo na to, da so se dnevni red znova uvrstili zamrznjeni problemi iz devetdesetih. To je v interesu ZDA, EU, Nata in transnacionalnih korporacij. Po njenem se lahko Albanci, ki jih uporabljajo za boj proti Srbom in za zmanjševanje vpliva Rusije na Balkanu, iztrgajo nadzoru. Ponomarjova svetuje Srbiji, naj se ne sprijazni z neodvisnostjo Kosova. Postavlja vprašanje, ali ZDA ne uporabljajo Albancev tudi za razmontiranje EU. Ponomarjova ne izključuje državljanske vojne v Makedoniji, ki bi državo razkosala na dva dela