Srbija in Makedonija postajata talki Kosova

Dvostranski odnosi med Srbijo in Makedonijo po odpoklicu srbskih diplomatov iz Skopja postajajo talec Kosova. Po navedbah vodje srbske strani so vzrok za diplomatsko vojno tudi makedonske obveščevalne agencije, ki so s pomočjo tujcev vohunile za srbskimi diplomati.

Glavni vzrok za diplomatsko vojno je še vedno sprememba makedonskega stališča do članstva Kosova v Unescu. Socialdemokrati premiera Zorana Zaeva so sestavili novo parlamentarno večino s pomočjo albanskih strank, od katerih je odvisen obstoj vlade. Ker albanske stranke navijajo za članstvo Kosova v Unescu, se je Zev znašel v kotu, iz katerega bo težko našel izhod brez tuje pomoči. Posledično bo nerešeno kosovsko vprašanje določalo tudi odnose med Beogradom in Skopjem, ki lahko postanejo talec albanske politike.

Po zgledu večine držav v EU

Če bo Makedonija v generalni skupščini organizacije ZN za kulturo Unesco glasovala proti interesom Srbije, bo Beograd gotovo uresničil grožnjo in tako kot Atene problematiziral ustavno ime Makedonije, čeprav jo je Srbija med prvimi priznala pod tem imenom in ne kot Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (NJRM). Makedonija je že priznala neodvisnost Kosova, zaradi velike albanske skupnosti v državi pa bi se lahko še bolj oddaljila od Srbije.

Ali se bodo odnosi med državama še bolj ohladili ali ne, je odvisno predvsem od Skopja, ker Beograd očitno ne bo popustil, čeprav je zaradi Kosova tudi Srbija nedokončana država. Zaev je še maja zatrdil, da bo njegova država pri glasovanju zavzela nevtralno stališče, po odpoklicu srbskih diplomatov pa je vlada sporočila, da bo Makedonija pri glasovanju o članstvu upoštevala stališče večine držav Evropske unije. Končna odločitev Skopja je predvsem v rokah Albancev, kako se bo iz zagate izvlekel Zaev pa bo najverjetneje znano šele pet minut pred oktobrskim glasovanjem v Unescu.

Pomembnost ozemeljske celovitosti

Morebitno nezakonito vohunjenje za srbskimi diplomati, ki ga navajajo srbski mediji, je drugotnega pomena. Tudi domnevno ustrahovanje uslužbencev srbskega veleposlaništva v Skopju. Makedonija je tako kot celoten Balkan prepredena z dejavnostjo obveščevalnih služb, v Skopju in Sofiji pa je središče razvejene ameriške vohunske mreže za ves Zahodni Balkan in tudi širše območje. Čeprav srbski predsednik in zunanji minister, Aleksandar Vučić in Ivica Dačić, nista hotela razkriti, kdo naj bi makedonskim agentom pomagal opravljati njihovo delo, je vsem jasno, da se tudi v balkanskih obveščevalnih krogih nič ne zgodi brez vmešavanja ali vsaj vednosti Američanov.

Lonček so pristavili tudi v Atenah, kjer so ugotovili, da je diplomatski spor nastal v času, ko si Makedonija po končani politični krizi prizadeva oživiti svojo kandidaturo za pridruževanje EU in Natu. Grčija pri tem vztraja, da se spor o imenu s Skopjem reši prej, kot se bo Makedonija pridružila mednarodnim zavezništvom. V zvezi z imenom je Dačić poudaril, da bo Srbija razveljavila svojo odločitev in priznala Makedonijo, če se bo ta ravnala v zvezi s članstvom Kosova v Unescu po večinskem stališču držav članic EU, z začasnim imenom NJRM, ki ji tudi omogoča, da lahko sedi v Bruslju.

Po mnenju Dačića je bistveni problem prisluškovanja srbskim diplomatom, da lahko privede do lažnih obtožb, češ da je Srbija nevarna in si prizadeva inscenirati spopade v Makedoniji, čeprav je njeno ravnanje ravno nasprotno. Sklenil je z besedami, da je za Srbijo pomembno vprašanje ozemeljske celovitosti, ki vključuje tudi Kosovo, kot je za Makedonijo pomembno vprašanje imena.