Tiskane izdaje
Beograd in Priština sta s podpisom paketa bruseljskih sporazumov podrla še eno oviro na poti Srbije in Kosova v EU. Strani dosežene štiri sporazume tolmačita vsaka po svoje, koliko bodo dejansko prispevali k normalizaciji odnosov, pa bo pokazala šele njihova implementacija.
Najpomembnejši je sporazum o skupnosti srbskih občin na Kosovu, v paketu pa so še sporazumi o energetiki, telekomunikacijah in mostu na reki Ibar v Kosovski Mitrovici. Najmanj težav bo z uresničitvijo dogovora o telekomunikacijah, ki so ga srbski in kosovski pogajalci dosegli najprej. Skladno z njim bo tako imela Srbija svoje telekomunikacijsko podjetje na Kosovu, telefonske storitve pa bo mogoče uporabljati po enakem sistemu tarif in načinu izbiranja številk kot v osrednji Srbiji. Telekom Srbije bo lahko nemoteno deloval na ozemlju Kosova, tako na področju fiksne kot mobilne telefonije.
Izvršna oblast skupnosti srbskih občin?
Srbski premier Aleksandar Vučić je ocenil, da sporazumi zagotavljajo varnost in obstanek Srbov na Kosovu. Kot je pojasnil, bo skupnost srbskih občin imela široka pooblastila, predsednika, podpredsednika, skupščino, svet, grb in zastavo, Srbija pa jo bo lahko financirala. Skupnost bo lahko odločala o zdravstvu, šolstvu, urbanističnem načrtovanju in gospodarskem razvoju, poleg občin Kosovska Mitrovica, Zvečan, Zubin Potok in Leposavić na severu Kosova pa jo bodo sestavljale še občine Gračanica, Štrpce, Novo Brdo, Ranilug, Pasjane, Parteš in Klokot. Čeprav bo še veliko težav, ko bodo usklajevali in potrjevali statut, je Vučić menil, da so dobro utrdili pot za vzpostavitev skupnosti srbskih občin. Vučić je prepričan, da s podpisom sporazumov ni več resnih ovir za odprtje prvega poglavja v pogajanjih z EU in da je odprta evropska pot Srbije.
Vodja kosovske diplomacije Hashim Thaçi je poudaril, da je Srbija s podpisom sporazumov, v katerih je njihova država označena kot Republika Kosovo, posredno priznala Kosovo kot neodvisno državo. Po njegovem je Beograd podpisal sporazume zaradi pritiska mednarodne skupnosti, kosovska stran pa ni odstopila od svojih zahtev, ki so skladne s kosovsko ustavo. Thaçi je priznal, da je Priština odstopila od ideje o parku miru in združeni Kosovski Mitrovici, kajti obstajajo tudi druge rešitve za odstranitev barikade na mostu čez Ibar in zagotovitev svobode gibanja.
Najtrši oreh ostaja energetika
Kosovski premier Isa Mustafa je prepričan, da je Priština dosegla velik uspeh, ker je razširila suverenost Kosova na njegovo celotno ozemlje, tudi na večinsko srbskem severu. V nasprotju z Vučićem je poudaril, da skupnost srbskih občin z večinskim srbskim prebivalstvom, ki ji bodo ponujali pomoč in omogočili razvoj, ne bo imela nobenih izvršnih pristojnosti. Kar zadeva vprašanje energetike, je Mustafa izjavil, da je Kosovo lastnik celotnega distribucijskega sistema tako po kosovski ustavi kot po resoluciji ZN 1244. Čeprav Beograd meni drugače, je Mustafa prepričan, da bo moral spoštovati kosovske zakone.
Po pričakovanjih je bil najtrši oreh vprašanje energetike, Vučić pa je potrdil, da se še niso dogovorili o lastnini energetskega premoženja na severu Kosova. Kot je pojasnil, bo Elektrogospodarstvo Srbije odprlo dve hčerinski podjetji za distribucijo in trgovino z električno energijo, druga vprašanja pa so ostala odprta.
Kakšna je natančna vsebina podpisanih sporazumov, javnosti še ni razkrila nobena stran. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je ocenila, da so podpisani sporazumi velik dosežek v procesu normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom. Po njenem je podpis štirih sporazumov prelomen dosežek v procesu normalizacije. Zadovoljne so tudi ZDA. Iz State Departmenta so sporočili, da bodo sporazumi izboljšali življenje v Srbiji in na Kosovu
Cilj je vrnitev Srbije
Po podpisu paketa sporazumov so se vsi razglasili za zmagovalce. Direktor vladnega urada za Kosovo Marko Đurić je izjavil, da je Beograd premagal Prištino s 5 : 0. Minister za evropske integracije Kosova Bekim Çollaku je menil, da je to monotoni monolog, ki ima za cilj nahraniti srbsko domoljubje. Po njegovem se Đurić ne more zbuditi iz sanj o veliki Srbiji in vztrajno ponavlja, da je Kosovo del Srbije. »Tako je Srbija govorila tudi leta 1389 in leta 1999, ko je izgubila boj za Kosovo. Tako bo vedno govorila. Kosova ne ovirajo sanje iz minulega tisočletja. Nadaljevali bomo po naši poti k članstvu v Evropski uniji in Natu,« je sklenil Çollaku.
