Tiskane izdaje
Srbski predsednik Aleksandar Vučić bo prekinil dvoletni ritem volitev, ki ga je uvedel po prevzemu oblasti. Vrh napredjakov se je danes odločil, da skupaj z beograjskimi ne bo razpisal tudi predčasnih parlamentarnih volitev. To naj bi bilo v interesu države.
Aleksandar Vučić je domnevno velikodušno prepustil svoji Srbski napredni stranki (SNS), naj sprejme končno odločitev, čeprav je bil sam proti predčasnim volitvam. To je trdil tudi pred dvemi leti, ko naj bi ga SNS prisilila v nove volitve. Poznavalci iz tega sklepajo, da se bo zgodba nadaljevala, da res ne bo izrednih volitev pa bo jasno šele konec februarja, ko se izteče rok za razpis beograjskih volitev.
Vladajoča stranka se bo udeležila beograjskih volitev z listo poimenovano "Aleksandar Vučić - Zato, ker imamo radi Beograd". Prvak SNS je pojasnil, da ne bodo razpisali izrednih parlamentarnih volitev, ker je to v nacionalnem in državnem interesu. Po njegovih besedah je le ta pomembnejši od interesov stranke in njenih kalkulacij, SNS pa se želiti posvetiti večdesetletnim in večstoletnim problemom. Zato so se tudi odločili, je še poudaril Vučić, da se bodo borili za zmago na beograjskih volitvah.
Neprepoznavna identiteta opozicije
Po mnenju analitikov je SNS ocenila, da lahko zmaga na beograjskih volitvah, ne da bi hkrati razpisali tudi predčasne parlamentarne volitve. Njihove raziskave javnega mnenja so jim očitno pokazale, da ne bi dosegli bistveno boljšega rezultata v srbski prestolnici, v parlamentu pa bi se lahko soočili z novimi problemi, če bi na predčasnih volitvah prestopili parlamentarni prag tudi opozicijski Narodna stranka in Gibanje svobodnih državljanov. Nihče ne verjame, da so v SNS dejansko vodili demokratično razpravo, temveč gre le za igro, ki naj bi naprednjake prikazala v domači javnosti in pred evropskimi partnerji v lepši luči.
Potezo naprednjakov je za zdaj pozdravil prvak Liberalne demokratske stranke Čedomir Jovanović, ki je ocenil, da odstop od volilnega mrcvarjenja ponuja priložnost, da se Srbija posveti reševanju vprašanj, kot je normalizacija odnosov s Kosovom. Čeprav opoziciji ne bo treba razporejati že tako šibkih sil na dve fronti, to še ne pomeni, da bo imela lažje delo na beograjskih volitvah.
Ključni problem je v dejstvu, da opozicijske stranke še niso jasno definirale niti lastne identitete niti svojih ciljev. Da bo predvolilna kampanja brez kančka milosti, naprednjaki na veliko dokazujejo že zdaj. Vsa svoja prizadevanja so usmerili v cilj, da se čim več njihovih volivcev udeleži volitev in da čim več opozicijskih in demokratično usmerjenih volivcev ostane raje doma, ker se jim bo volivni proces ponovno zagabil.
