Srbija se je spet znašla na okopih Evrope

Nobenega jamstva ni, da se begunska drama ne bo čez noč spremenila v tragedijo.

Objavljeno
25. avgust 2015 20.41
Vili Einspieler, zunanja politika
Vili Einspieler, zunanja politika
Srbija je še vedno najbolj ­solidarna z begunci, ki bežijo­ pred vojno in terorizmom. V manjšini so tisti, ki vidijo v begunskem valu teorijo zarote. Zagovorniki gradnje zidu z Makedonijo, ki jo je EU prepustila sami sebi, kažejo s prstom na Madžarsko in Bolgarijo ter na bogate islamske države.

Po mnenju teoretikov zarote so za najnovejši begunski val krive ZDA, ki so povzročile kaos na Bližnjem vzhodu, na udaru pa je Evropa, ki se ne zna spopasti s problemom migracij. V srednjeročnem obdobju bi lahko staro celino preplavilo več deset milijonov migrantov, ki bodo spremenili podobo velikih evropskih mest in prinesli velike geopolitične, družbene in kulturološke posledice.

S selitvijo narodov naj bi globalisti zlomili evropski upor. Kot še menijo, je javnost zbegana tako zaradi tistih, ki točijo krokodilje solze nad kruto usodo azilantov, kot tistih, ki širijo paniko zaradi domnevne nevarnosti uvoza teroristov iz Islamske države. Mentorji ameriške politike na Balkanu naj bi navijali za odprto družbo v Srbiji, radi pa pozabijo, da zidu ne gradijo le Madžari, temveč so ga zgradili tudi v ZDA in Izraelu. Nad njimi se ne zgražajo.

Napad na evropski način življenja

S prostim očesom je mogoče videti, še menijo teoretiki, da zahod pritiska na Srbijo, naj zgradi velike sprejemne centre za begunce. V tej kampanji trka na njen humanizem in toleranco do tujcev, čeprav bi lahko bili med njimi tudi nevarni teroristi. Argumente proti begunskim centrom označujejo za ksenofobijo, norost, rasizem ali fašizem. Cilj kampanje naj bi bil zbegati in pasivizirati Srbijo ter preprečiti vsak poskus nadzora krize.

Zid z Makedonijo ne bi rešil ničesar, so prepričani dežurni kritiki, ki zavračajo vsako idejo o restriktivnem odnosu do ilegalnih vstopov v državo. Teoretiki se sprašujejo, v čigavem imenu si želijo preprečiti Srbiji, da bi zmanjšala priliv množice beguncev iz tretjega sveta, in v čigavem interesu je, da bi na desetine milijonov migrantov preplavilo Evropo ter trajno spremenilo njeno podobo. Stari kontinent bi lahko pridobil ceneno delovno silo, vendar bi bila ogrožena evropska identiteta in evropski način življenja. Srbija se je spet znašla, naj je hotela ali ne, na okopih Evrope, menijo teoretiki zarote.

Eksodus prebivalstva epskih razsežnosti

Čeprav je žalostno gledati šokantne prizore na beograjski železniški in avtobusni postaji ter parkih, se nekateri sprašujejo, ali ti nesrečni ljudje za Srbijo pomenijo nevaren uvoz težav. Rojake spominjajo na srbske begunce, ugotavljajo pa, da Srbija kot ciljna država za begunce nima velike simbolične vrednosti. Srbija tudi nima kolonialne preteklosti, ki bi spodbujala maščevanje, in ni vpletena v kontroverzna vprašanja v svetu. Kljub temu menijo, da bi morali vedeti, kdo vse prihaja v državo in kakšni so motivi ljudi, ki so krenili na pot v EU prek Srbije. Ali res vsi bežijo pred vojno in terorizmom in ali je zanje Srbija tranzitna država?

Postavljajo si tudi vprašanje, zakaj je število beguncev trikrat večje, kot je bilo lani, ko v Afganistanu niso nič manj streljali, Islamska država pa je nadzorovala velik del ozemlja v Iraku in Siriji. Čeprav je bil Bližnji vzhod tudi v preteklosti prizorišče krvavih vojn, jih nikoli doslej ni zaznamoval eksodus prebivalstva epskih razsežnosti. Po njihovem so tako odprta vrata za špekulacijo, ali je množično gibanje beguncev spontano ali je nekje organizirano in daljinsko vodeno.

V Siriji je bilo lani razseljenih 7 milijonov ljudi, od tega jih je kar štiri milijone pobegnilo v Turčijo, Libanon in Jordanijo in le manjšina v Evropo. V prvih sedmih mesecih letos je prečkalo meje EU že 340.000 beguncev iz Sirije, Iraka in Afganistana, v enakem obdobju lani pa samo 123.000. Čeprav gre verjetno zasluga tudi halo učinku, to ne odgovarja zadovoljivo na vprašanje, zakaj letos iz meseca v mesec padajo rekordi. V tem kontekstu se zagovorniki gradnje zidu z Makedonijo sprašujejo, zakaj cilj beguncev niso bogate islamske države, kot so Saudska Arabija, Katar, Kuvajt in Združeni arabski emirati. Opozarjajo tudi, da nihče ne obsoja Saudske Arabije, ki gradi več tisoč kilometrov dolg zid z ograjo iz bodeče žice, jarki in nasipi ter ­nadzornimi stolpi.

Begunski problem kot vroč krompir

Navsezadnje je tudi Bolgarija napovedala, da je pred morebitnim navalom migrantov in beguncev pripravljena z vojsko zavarovati svojo mejo z Makedonijo in Grčijo. Bolgarsko obrambno in notranje ministrstvo sta sporočili, da bodo oborožene sile z obmejno policijo izvajale skupne dejavnosti za okrepitev nadzora na meji. Bolgarija poskuša ustaviti migrante tudi pri prečkanju njene meje s Turčijo, kjer je namestila dodatnih 1000 policistov in še širi svojo 30 kilometrov dolgo ograjo.

Svet so obkrožile grozljive slike iz Gevgelije, Bruselj in mednarodna skupnost pa sta ostala ravnodušna tako kot leta 1999, ko sta bila gluha za pozive Makedonije, naj ji pomagajo, čeprav jo je preplavilo kar 300.000 kosovskih beguncev. Ne gre tudi zanemariti, da je Makedonija ena najbolj siromašnih držav v Evropi in da jo pretresa huda notranjepolitična kriza. Ker si EU podaja begunski problem iz roke v roko kot vroč krompir, ni nobenega jamstva, da se begunska drama ne bo spremenila v tragedijo.