Tiskane izdaje
Po mnenju teoretikov zarote so za najnovejši begunski val krive ZDA, ki so povzročile kaos na Bližnjem vzhodu, na udaru pa je Evropa, ki se ne zna spopasti s problemom migracij. V srednjeročnem obdobju bi lahko staro celino preplavilo več deset milijonov migrantov, ki bodo spremenili podobo velikih evropskih mest in prinesli velike geopolitične, družbene in kulturološke posledice.
S selitvijo narodov naj bi globalisti zlomili evropski upor. Kot še menijo, je javnost zbegana tako zaradi tistih, ki točijo krokodilje solze nad kruto usodo azilantov, kot tistih, ki širijo paniko zaradi domnevne nevarnosti uvoza teroristov iz Islamske države. Mentorji ameriške politike na Balkanu naj bi navijali za odprto družbo v Srbiji, radi pa pozabijo, da zidu ne gradijo le Madžari, temveč so ga zgradili tudi v ZDA in Izraelu. Nad njimi se ne zgražajo.
Napad na evropski
Zid z Makedonijo ne bi rešil ničesar, so prepričani dežurni kritiki, ki zavračajo vsako idejo o restriktivnem odnosu do ilegalnih vstopov v državo. Teoretiki se sprašujejo, v čigavem imenu si želijo preprečiti Srbiji, da bi zmanjšala priliv množice beguncev iz tretjega sveta, in v čigavem interesu je, da bi na desetine milijonov migrantov preplavilo Evropo ter trajno spremenilo njeno podobo. Stari kontinent bi lahko pridobil ceneno delovno silo, vendar bi bila ogrožena evropska identiteta in evropski način življenja. Srbija se je spet znašla, naj je hotela ali ne, na okopih Evrope, menijo teoretiki zarote.
Eksodus prebivalstva
Postavljajo si tudi vprašanje, zakaj je število beguncev trikrat večje, kot je bilo lani, ko v Afganistanu niso nič manj streljali, Islamska država pa je nadzorovala velik del ozemlja v Iraku in Siriji. Čeprav je bil Bližnji vzhod tudi v preteklosti prizorišče krvavih vojn, jih nikoli doslej ni zaznamoval eksodus prebivalstva epskih razsežnosti. Po njihovem so tako odprta vrata za špekulacijo, ali je množično gibanje beguncev spontano ali je nekje organizirano in daljinsko vodeno.
V Siriji je bilo lani razseljenih 7 milijonov ljudi, od tega jih je kar štiri milijone pobegnilo v Turčijo, Libanon in Jordanijo in le manjšina v Evropo. V prvih sedmih mesecih letos je prečkalo meje EU že 340.000 beguncev iz Sirije, Iraka in Afganistana, v enakem obdobju lani pa samo 123.000. Čeprav gre verjetno zasluga tudi halo učinku, to ne odgovarja zadovoljivo na vprašanje, zakaj letos iz meseca v mesec padajo rekordi. V tem kontekstu se zagovorniki gradnje zidu z Makedonijo sprašujejo, zakaj cilj beguncev niso bogate islamske države, kot so Saudska Arabija, Katar, Kuvajt in Združeni arabski emirati. Opozarjajo tudi, da nihče ne obsoja Saudske Arabije, ki gradi več tisoč kilometrov dolg zid z ograjo iz bodeče žice, jarki in nasipi ter nadzornimi stolpi.
Begunski problem
Svet so obkrožile grozljive slike iz Gevgelije, Bruselj in mednarodna skupnost pa sta ostala ravnodušna tako kot leta 1999, ko sta bila gluha za pozive Makedonije, naj ji pomagajo, čeprav jo je preplavilo kar 300.000 kosovskih beguncev. Ne gre tudi zanemariti, da je Makedonija ena najbolj siromašnih držav v Evropi in da jo pretresa huda notranjepolitična kriza. Ker si EU podaja begunski problem iz roke v roko kot vroč krompir, ni nobenega jamstva, da se begunska drama ne bo spremenila v tragedijo.
