Srbija-Slovenija: Vse oči na begunski poti uprte v Nemčijo

Ljubljana – Slovenija in Srbija nimata večjih nerešenih vprašanj, so pa nove napetosti zaradi begunskega vala odprle nerešena vprašanja v regiji. Prvi uradni obisk srbskega predsednika Tomislava Nikolića v Sloveniji bo v znamenju razmer na Zahodnem Balkanu in begunske krize.

Evropska unija še nima enotnega odgovora na prihod beguncev, ki poskušajo doseči Zahodno Evropo tudi po balkanski poti. Države članice in tranzitne države so zato zunaj meja EU prepuščene same sebi. Kako se bodo na begunsko krizo odzivale države na balkanski begunski poti, je odvisno predvsem od Nemčije, ki je ciljna država za večino beguncev. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je že napovedal, da bo Hrvaška nehala sprejemati begunce, če bo Nemčija zanje zaprla svoja vrata. Če bosta meje neprepustno zaprli še Madžarska in Avstrija, se bo morala tudi Slovenija odločiti, koliko naj zaostri nadzor na mejah. Da ne bo postala žarišče, si bo morala odgovoriti na vprašanje, za koliko beguncev je realno sposobna poskrbeti.

Srbija na poti v begunsko žarišče

Po tem scenariju se bo našla v hudih škripcih Srbija, ki je veljala za zgled humanega ravnanja z begunci. Čez noč se bodo spet zaostrili odnosi med Beogradom in Zagrebom, zaradi zaprtja srbsko-hrvaške meje pa bodo škodo spet utrpela tudi slovenska podjetja. Ljubljana in Zagreb razmišljata o pripravi nekaterih mejnih prehodov za koridorje, v nobenem primeru pa ne Slovenija ne Hrvaška nočeta postati posebna centra EU za begunce. Beograd prav tako opozarja, da lahko poskrbi za human tranzit beguncev, ni pa pripravljen, da bi v Srbiji vzpostavil, kot je načrtovano v Grčiji, »hot spot« za begunce.

Povratni uradni obisk srbskega predsednika Tomislava Nikolića v Sloveniji po lanskem obisku predsednika Boruta Pahorja v Srbiji, ki je bil prvi uradni obisk kakega slovenskega predsednika v Srbiji, bo priložnost za iskanje balkanskega odgovora na begunsko krizo. V uradu predsednika republike so poudarili, da bo srečanje pomembno v okviru priprav na nadaljevanje procesa Brdo, ki naj bi več pozornosti namenil varnosti na Zahodnem Balkanu, begunski krizi in radikalizmom v regiji.

Predsedniki držav procesa Brdo različno obravnavajo rešitve problemov in dvomijo o iskrenosti svojih sogovornikov. Da je res tako, je pokazala tudi nova ohladitev srbsko-hrvaških odnosov. Povzročila je ni le begunska kriza, ampak tudi proslava 20. obletnice Nevihte. Ta je spodbudila prikrite antagonizme, posledica teh pa je bil odlog prvega uradnega obiska srbskega predsednika v Zagrebu, za katerega sta se na vrhu procesa Brdo v Budvi dogovorila s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović.

Srbsko-slovenska naveza proti Hrvaški

V tem kontekstu lahko Pahor, ker balkanski sogovorniki zaupajo Sloveniji, pozitivno vpliva na ohranjanje in spodbujanje dialoga med državami v celotni regiji. Navsezadnje tudi na izboljšanje dvostranskih odnosov med Beogradom in Zagrebom, tudi po zaslugi razumne odločitve vrha slovenske politike, da zaradi afere z arbitražnim sporazumom ne bo zaostrovala odnosov s Hrvaško. Seveda ni izključeno, da se v času vroče predvolilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem ne bodo našli tudi politiki, ki bodo v srečanju Nikolić-Pahor prepoznali srbsko-slovensko zavezništvo proti Hrvaški.

Čeprav se med nekaterimi članicami EU tudi zaradi begunske krize zmanjšuje podpora širitvenemu procesu, Slovenija še naprej podpira tako širitev in tudi prizadevanja Srbije, da do konca leta odpre prva poglavja. Ne samo 35. poglavje o dobrih sosedskih odnosih, ampak tudi poglavje o finančnem nadzoru, za kar je po oceni evropske komisije pripravljena. Ko Slovenijo v EU kdo sploh kaj vpraša, jo najpogosteje sprašujejo o njenih pogledih na Zahodni Balkan.

V regiji je Srbija pomembna gospodarska partnerica Slovenije. Po številu investicij so slovenska podjetja na drugem mestu v Srbiji. Blagovna menjava med državama je lani znašala 1,073 milijarde evrov, od tega slovenski izvoz v Srbijo dobrih 658 milijonov evrov.