Tiskane izdaje
V Srbiji so prvo parado ponosa organizirali leta 2001, udeležence pa so pretepli huligani in pripadniki desničarskih skupin. Naslednja je bila načrtovana leta 2004, vendar so jo odpovedali organizatorji sami zaradi nemirov na Kosovu in požigov džamij v Nišu in Beogradu. Leta 2009 je srbska oblast kljub nasprotovanju Bruslja parado prepovedala pet minut pred dvanajsto.
Rušilni pohodi skrajnežev
Na paradi ponosa, ki so jo v Beogradu organizirali leta 2010, je bilo ranjenih 89 policistov, od tega trije huje. Skrajneži so razbijali izložbe in smetnjake, zažgali so tri avtobuse in nekaj avtomobilov ter oropali nekaj prodajaln. Škode je bilo za več kot milijon evrov. Tedanji beograjski župan Dragan Đilas je izjavil: »Mesto je povsem uničeno, najpomembneje pa je, da ni bilo smrtnih žrtev.«
Bilanca je bila tako porazna, da je bil naslednja tri leta scenarij organiziranja in prepovedi parade identičen. Javno izrečene grožnje na naslovnicah tabloidov in prek družbenih omrežij, da se bo prestolnica spet kopala v krvi ter sovražni napisi po zidovih beograjskih ulic so kazali, da huligani in skrajni desničarji zares pripravljajo nov rušilni pohod po Beogradu, ki bi se lahko spet končal s prelivanjem krvi. Srbska oblast ni zbrala poguma za podporo manjšinam. Državni vrh ni nasprotoval paradi zaprti med štiri zidove, bal pa se je novega rušilnega pohoda skrajnežev. Pohod po beograjskih ulicah pod okrepljenim policijskim varstvom je tako znova dovolil šele leta 2014.
Predstavnik organizacijskega odbora Boban Stefanović je izpostavil, da beograjski župan Siniša Mali že dve leti odločno podpira manifestacijo, na kateri bodo istospolno usmerjene osebe letos zahtevale od države, naj končno sprejme zakon o registriranem partnerstvu in zakon o pravnih posledicah spremembe spola. Zahtevali bodo še, naj v vseh srbskih mestih imenujejo oficirje za zvezo med LGBT skupnostjo in policijo, kar naj bi prispevalo k hitrejšemu reševanju zločinov in sovraštva do istospolno usmerjenih oseb. Stojanović je poudaril, da vzdušja v družbi ni mogoče primerjati z vzdušjem, ki je prevladovalo še pred tremi leti.
Izenačitev gejev z manjšimani
Svoj lonček je tudi letos pristavila politika. Prvak Demokratske stranke (DS) Bojan Pajtić je tako že pozval vse člane DS in drugih demokratično usmerjenih strank naj podprejo parado. Kot je še poudaril, gre za enega najbolj dramatičnih trenutkov za državljanske svoboščine v Srbiji. To je ponazoril z besedami, da lahko vsak čez noč postane tarča tabloidov, ker institucije sistema ne delujejo, državljane pa obravnavajo kot poslušno in poceni delovno silo. V Srbiji vladajo fantomke in tajni sporazumi, pod plaščem noči pa se rušijo četrti Beograda, je sklenil Pajtić ter dodal, da se DS bori za človekove pravice, ne glede na osebno in politično ceno, ki jo je že in jo še plačuje.
V tednu dni obeleževanja boja za pravice istospolno usmerjenih oseb ni bilo nobenega incidenta, pripadnike LGBT skupnosti pa varuje bistveno manše število policistov kot v preteklosti. V LGBT skupnosti se pritožujejo, da njihovi mediji v Srbiji niso deležni enake podpore kot mediji manjšin. Glavni in odgovorni urednik gej revije Optimist Predrag Azdejković je tako opozoril, da se LGBT skupnost še ni izborila niti za status manjšine niti za pravico do obveščenosti. Njihovi mediji praviloma niso registrirani, tako da niti ne morejo zaprositi za državno finančno pomoč.
