Tiskane izdaje
V Srbijo na poti v EU na dan vstopi do 2000 ljudi, od začetka leta pa je Srbijo kot tranzitno državo prečkalo že 90.000 ljudi. Ker nič ne kaže, da bo naval migrantov popustil, državi grozi humanitarna katastrofa, če ne bo povečala zmogljivosti za njihov sprejem. Kljub ugotovitvi notranjega ministra Nebojše Stefanovića, da večina migrantov takoj odpotuje naprej, bo morala Srbija prej ali slej zgraditi dodatne centre za prosilce za azil. Je pa minister zagotovil, da lahko policija kljub velikemu številu beguncev brez težav zagotavlja varnost srbskega ozemlja.
Srbski premier Aleksandar Vučić je migrantom, ki so se namestili v beograjskih parkih v bližini železniške in avtobusne postaje, obljubil, da bodo postavili začasni sprejemni center, ker se bližajo hladnejši dnevi. V parkih vsak dan biva od 500 do 700 ljudi, ki jih Rdeči križ zalaga s paketi plenic, sokov in sadja ter z odejami. Vučić je poudaril, da bo Srbija storila vse, da bi se begunci iz Sirije in Afganistana počutili varno kot na svojem domu, sprejela pa jih je gostoljubno in toplo, česar niso doživeli v nobeni drugi državi. Sklenil je z besedami, da je ponosen, ker je Srbija postala za begunce najbolj varna država na njihovi poti v Evropo.
Evropa si namerno zatiska oči
Po njegovem EU ne bi smela gledati stran, ko gre za gradnjo zidov in postavljanje ograj iz bodeče žice. Vučić je prepričan, da Evropa miži namerno, in dodaja, da bo Srbija migrantom pomagala, kolikor je v njeni moči, in ne bo gradila zidov. Evropi bo hvaležna za vsako pomoč, zahvalila pa se ji bo, tudi če ne bo pomagala pri reševanju begunskega vprašanja. Po njegovem mnenju je postavljanje ograj iz bodeče žice grozljivo. Pravi, da manjka samo še to, da skoznje spustijo elektriko in dokončajo delo. Na očitke EU, da je Srbiji lahko, ker migranti ne bodo ostali v državi, je Vučić odgovoril, da bodo nekateri ostali tudi v Srbiji, ki v tem ne vidi največjega svetovnega problema. Migranti so dobrodošli v Srbiji, ki ravna kot odgovorna država v danih zgodovinskih okoliščinah.
Število beguncev, ki bodo zaprosili za azil v Srbiji, se lahko poveča z zaprtjem meje z Madžarsko, ki gradi ograjo vzdolž meje s Srbijo. Čedalje več jih bo tudi zaradi nezmožnosti vračanja migrantov v Makedonijo. Ker bo visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) Makedonijo kmalu razglasil za nevarno državo, Srbija z njo ne bo mogla izvajati sporazuma o vračanju. Srbija bo tako morala sprejeti vse migrante in azilante, ki iz Grčije in Makedonije vstopijo na njeno ozemlje. Beograd se bo zaradi vse večjih stroškov s prošnjo za pomoč obrnil na mednarodno skupnost, ministrica za evropske zadeve Jadranka Joksimović pa se zavzema tudi za izdelavo širšega akcijskega načrta za sprejem beguncev na evropski ravni.
Za postavitev ograje z bodečo žico na meji z Makedonijo se je doslej zavzela le Srbska narodna stranka (SNP). Po njihovem je le tako mogoče preprečiti priliv migrantov, Srbija pa se mora končno začeti obnašati enako kot druge države zahodne Evrope, ki na prvo mesto postavljajo svoj interes, in ne tujega. SNP je poudarila, da so po definiciji Združenih narodov in evropske komisije begunci tisti, ki bežijo pred vojno, azilanti pa osebe, ki so v domovini ogroženi zaradi svojih političnih stališč, medtem ko se migranti selijo s trebuhom za kruhom. Ker bodo migranti, po njihovih informacijah, do konca leta vložili 100.000 zahtevkov za azil, kar bo Srbijo stalo 150 milijonov evrov, na jugu države pa naj bi s podporo EU zraslo montažno mesto za 400.000 azilantov, SNP ocenjuje, da bi morala Srbija to obravnavati kot izredne razmere.
Bruselj dela iz Srbije
Begunci kot tujci brez inteligence in kulture
Proti migrantom se je izrekel tudi župan Kanjiže pri Subotici Mihaljo Bimba, ki o beguncih govori kot o tujcih, ki ne obvladujejo niti osnovnih elementov splošne inteligence in kulture. Po njegovih navedbah begunci skrunijo njihove grobove in kapelice ter uničujejo javne površine, parke, njive in sadovnjake. Bimba še očita republiški vladi, da občina ni dobila niti dinarja pomoči iz državne blagajne, tako da morajo za vzdrževanje reda in čistoče posegati v občinski proračun. Po Bimbovih besedah država ni pripravljena poskrbeti za pravice Madžarov in drugih manjšin, poslanca Pastorja Balinta pa so označili za rasista, ker se je zavzemal za varovanje interesov prebivalcev severne Bačke. Rasistični izpad župana je podprl tudi predsednik skupščine Kanjiže Robert Lacko, ki je nezadovoljen, ker v občini niso dobili finančne pomoči iz Beograda.
Za gradnjo mostov,
Proti gradnji zidov ni le Vučić, temveč večina predstavnikov oblasti, opozicije in nevladne organizacije. Minister Aleksandar Vulin je poudaril, da zid ni zavaroval niti Madžarske niti Bolgarije, tako kot nadzor na morju ni pomagal Grčiji in Italiji. Priznal pa je, da Srbija ni cilj migrantov.
Vodja poslanske skupine naprednjakov Zoran Babić se je zavzel za Evropo brez meja ter za gradnjo mostov, in ne zidov. Da zidovi ne bodo zaustavili migracij, sta prepričana tudi šef poslanske skupine naprednjakov Borislav Stefanović in direktor Skupine 484 Vladimir Petronijević.
Naval beguncev tudi poslovna priložnost
Srbi so v navalu beguncev odkrili tudi poslovne priložnosti, tako da nekateri lastniki hostlov ponujajo beguncem poceni prenočišče tudi že v arabskem jeziku. Pred njihovimi vhodi je gneča, po pločnikih in stopniščih pa posedajo tudi številne ženske z dojenčki, ki čakajo na prosto sobo. Po navedbah lastnikov hostlov Sirijcem ni nič predrago, Afganistancem pa predstavlja vsak dinar pravo premoženje. Begunci so lahko legalno v Srbiji največ 72 ur, v tem času pa morajo vložiti prošnjo za azil, če si nočejo nakopati težav s policijo ali turistično inšpekcijo.
