Stara celina v primežu trgovinskih sporov ZDA in Kitajske

Kako Kitajsko prepričati k pravičnejšim trgovinskim praksam.

Objavljeno
04. april 2018 00.28
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Stari rek, »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima« ne velja za sedanje trgovinske spore med ZDA in Kitajsko. Evropa je še vedno v nevarnosti, da se tudi sama znajde v vse nevarnejšem vrtincu nasprotujočih si interesov, zato mora ukrepati.

Tudi številne evropske države Kitajski očitajo prevelike zmogljivosti jekla, nakupovanje zahodnih podjetij visoke tehnologije z državnimi subvencijami in omejevanje dostopa tujih podjetij na kitajske trge, za ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa so nekatere kitajske prakse kar kraja intelektualne lastnine. V evropskih prestolnicah bi mu morda celo prikimali, če ne bi tudi nad Evropo in nad vsem povojnim sistemom zmanjševanja trgovinskih ovir še vedno visela ameriška trgovinska giljotina.

Po posredovanjih trgovinske komisarke EU Cecilie Malmström in morda tudi nemškega ministra za gospodarstvo ter tesnega sodelavca kanclerke Angele Merkel Petra Altmaierja, ki se je v odločilnih dneh zadrževal v Washingtonu, so Američani EU izvzeli iz kazenskih trgovinskih ukrepov, a le začasno.

Trump medtem Mehiki zaradi čezmejne »poplave mamil in ljudi« spet grozi z udarci medsebojnim gospodarskim odnosom in tudi Evropa ne bi smela ostati prekrižanih rok. Ameriški predsednik je že omenjal »zrcalne davke«, uvedbo natančno tolikšnih carin, kot jih druge države nalagajo na primerljive izdelke drugih držav, in tu bi lahko Evropa pokazala pripravljenost na kompromise.

Analiza münchenskega inštituta Ifo namreč kaže, da EU plačuje manj carin za izvoz v ZDA kot obratno, pa čeprav predvsem zato, ker ZDA uvažajo več evropskih izdelkov kot Evropejci ameriških. A so zelo različno obremenjene posamezne industrijske panoge in Nemčija še posebej pridobiva s štirikrat nižjimi ameriškimi carinami na evropske avtomobile: EU na ameriške avtomobile nabija desetodstotne carine, medtem ko ZDA evropske carinijo le s 2,5 odstotka.

Nemčija kaže znamenja popuščanja

Nemčija kljub temu kaže znamenja popuščanja veliki vojaški in civilizacijski partnerici, saj v Berlinu kljub dizelskim in drugim aferam svojih družb verjamejo, da bodo Američani še naprej radi kupovali njihove avtomobile. Četudi bi to držalo, pa bodo morali k popuščanju prepričati Francijo in druge države EU, potem ko se je francoski predsednik Emmanuel Macron še posebej glasno pritoževal zaradi ameriškega ultimata. Evropa pa ima v rokah tudi svoje vzvode pritiska. ZDA imajo trgovinski primanjkljaj le pri blagu, ne pa tudi pri storitvah in še najmanj pri za 21. stoletje strateški informacijski in komunikacijski tehnologiji, kjer več kot prepričljivo vodijo in bodo kljub težavam podjetij, kot je Facebook, najbrž vodili še naprej.

A se mora tudi Evropa spopadati z ameriškim predsednikom, ki z Amazonom grozi enemu svojih najuspešnejših podjetij, Evropejcem pa je dal vedeti, da pri trgovini upošteva tudi varnostne komponente medsebojnih odnosov. Zato pa si lahko morda EU poišče svoje zaveznike v Washingtonu. T

rump verjame, da deluje v interesu ameriškega delavskega razreda, ki je po njegovem prepričanju v minulih desetletjih plačalo gospodarski vzpon drugih držav, a celo pri ameriški ustanovi Heritage, ki naj bi bila eden virov Trumpovih političnih in gospodarskih odločitev, verjamejo, da bo najbolj škodil prav tem, in Beli hiši priporočajo »boljše smernice za kitajsko politiko«.

Tori Whiting in Riley Walters pišeta, da Trumpov zunanjetrgovinski pristop vsebuje kombinacijo dobrih predlogov, ki bodo zmanjšali škodo ameriškim poslovnežem, kmetom, delavcem in družinam, a tudi »dobrih namenov, ki lahko prinesejo resne negativne posledice«. Predvsem pa analitika pozivata, naj se ZDA proti kitajski trgovinski politiki še naprej bojujejo v Svetovni trgovinski organizaciji. Spominjata, da so ZDA po kitajskem vstopu v WTO zmagale v vseh pritožbah proti tej državi, v Pekingu pa so razsodbe upoštevali v skoraj vseh primerih.

Kitajsko prisiliti »konstruktivno«

In res je tudi Trump ameriškega trgovinskega predstavnika svoje države pooblastil za pritožbo proti Kitajski pri WTO za zavarovanje intelektualne lastnine in sklepanje pogodb v skladu s pravili svobodnih trgov, ameriški kongres pa proučuje spremembe pravil za investicije držav, ki z ZDA nimajo dogovorov o obrambnem sodelovanju ali varnosti investicij, med njimi poleg Kitajske še posebej Rusije.

Pri organizaciji Heritage Beli hiši še priporočajo, naj skupaj z najtesnejšimi trgovinskimi partnerji »na konstruktivni način« Kitajsko sili k slovesu od nepravičnih trgovinskih praks. Takšno pot predlagajo tudi številni nemški in evropski ekonomisti, ki poudarjajo veliko pomembnost Svetovne trgovinske organizacije za svetovno izvozno rekorderko. Ta se je v sedanjih trgovinskih sporih tudi sicer znašla med kladivom in nakovalom, saj so bile ZDA lani največji trg za nemške izvozne izdelke, v celotni menjavi pa je Kitajska že pomembnejši nemški trgovinski partner.

Tudi nekateri nemški analitiki zato zelo previdno omenjajo možnost kompromisov med ZDA in EU, da bi s tem Kitajsko prisilili k pravičnejšim trgovinskim praksam.