Stara Evropa ima schengen raje kot »pritepenci«

Bruselj – Četudi odločanje o trajnejšem preoblikovanju schengna v območje z več nadzora na notranjih mejah še ni uradno na mizi, notranji ministri vodilnih članic vse bolj resno razmišljajo o prihodnjih ukrepih.

Nemški notranji minister Thomas de Maizière je sinoči govoril kar o jedrni skupni držav, ki se s Turčijo pogaja o kontingentih za neposredno preselitev več sto tisoč beguncev. »Stare države schengna, ki poznajo njegovo vrednost – Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Nemčija in Francija – imajo večji interes, da ostanejo skupaj kot druge države. Sklepov o tem še ni. Jasno je, da je za tiste, ki so od začetka poleg, vrednost schengna večja, kot je za tiste, ki še niso v njem ali so se mu pozneje pridružili ali pa so na robu Evrope,« je dejal.

Prepočasno ukrepanje

»Število beguncev se povečuje hitreje, kot se sprejemajo odločitve o njih,« je ugotavljal. Zato bi morali v Evropi hitreje ukrepati, denimo v skladu s sporazumom s Turčijo in z boljšim nadzorom zunanje meje. Zaradi tega sta Nemčija in Francija pozvala evropsko komisijo, naj do sredine meseca pripravi daljnosežne ukrepe. Tako naj bi Frontex postal prava obalna straža z vsemi pristojnostmi. Tudi brez ponovnega postopnega uvajanja dublinskih pravil da schengen ne bi mogel trajno obstajati; brez tega da bodo države sprejemale ukrepe same.

Rešitve, ki so bile doslej sprejete med begunsko krizo, še vedno ne delujejo. Tako je od načrtovanih 160.000 iz dveh shem preseljevanja iz najbolj obremenjenih držav na čelu z Italijo in Grčijo preseljenih vsega – 159. Članice se obotavljajo pri ponudbi mest za preselitve, doslej so jih ponudile le 3346.

Tudi avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl Leitner je opozorila, da se položaj, kakršen je, ne more več nadaljevati. »Evropa ne more sprejeti vseh beguncev. Vse članice si morajo prizadevati za zmanjševanje njihovega števila,« je povedala. Minister iz predsedujočega Luksemburga Jean Asselborn se ne strinja s politiko kontingentov za preselitev več 100.000 beguncev iz Turčije, kakršno zagovarja Nemčija. »Prepozno je. Moramo se osredotočiti na premeščanje,« je povedal. Članice da se ne bi smele deliti na voljne in nevoljne.

Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je podprla odločitev Grčije, da sprejme policijske enote iz EU za varovanje zunanje meje v Egejskem morju. Slovenija sicer ni v skupini jedrnih držav, ki se omenja kot izhod v sili za rešitev vsaj dela schengna in – tako kot druge vzhodne članice – tudi ne sodeluje v pogovorih o neposrednih selitvah beguncev iz Turčije. Po besedah ministrice se s kolegi niso pogovarjali ne o mini schengnu ne o uvajanju nadzora na delu notranjih schengenskih meja. K razmisleku o nadzoru sta menda pozvali le Nemčija in Belgija.