Tiskane izdaje
Bruselj – »Če umre schengen, umre Evropa,« je mantra evropskega komisarja za notranje zadeve Dimitrisa Avramopulosa. A več kot dve leti in pol po prvih uvedbah nadzora na notranjih mejah kot posledici migracijske krize vrnitve k »staremu« schengnu ni na obzorju.
Četudi ni več nevarnosti migracijskega vala, kakršen je med poletjem 2015 in pomladjo 2016 povzročil globoko krizo v EU, Avstrija, Danska, Nemčija, Norveška in Švedska vztrajajo pri nadzoru na notranjih mejah. Z njimi je še Francija, ki je po terorističnih napadih novembra 2015 dve leti imela izredne razmere in izvajala podobne ukrepe. Evropska komisija je sicer kot rok za vrnitev k polnemu izvajanju schengna postavila konec leta 2016, nato je maja lani sporočila, da zadnjič odobrava podaljšanje za pol leta. Na terenu se ni veliko premaknilo.
Pet držav je jeseni bolj ali manj na lastno pest podaljšalo nadzor do 12. maja letos in Francija do 30. aprila. Več članic, tudi Slovenija, podaljševanje obravnava ne samo kot neutemeljeno, pretirano in gospodarsko škodljivo, ampak tudi kot vsaj izigravanje zakonodaje EU. Odziva evropske komisije s kritikami ni bilo. Že od septembra pa je v postopkih njen predlog prenove schengenske zakonodaje. Z njim bi omogočili še daljše nadzore, a zgolj v skrajnem primeru in s postopkovnimi jamstvi, da bo preverjanje potnikov izjema in da ne bo zlorab.
Časovno omejitev za nadzor bi v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti (denimo s čezmejnim terorizmom ali neregularnimi migracijskimi tokovi) podaljšali s šest mesecev na eno leto. Če grožnja traja dlje, bi lahko nadzor trajal največ dve leti.
Predvsem v prizadetih državah članicah in številni v evropskem parlamentu vidijo predlog evropske komisije kot nadaljnje spodkopavanje schengna. »To bi bila legalizacija nezakonite prakse držav,« meni evroposlanka Tanja Fajon, ki je poročevalka evropskega parlamenta za prenovo schengna. V osnutku poročila med drugim opozarja, da bi nadzor utegnil skupno trajati pet let, čeprav bi po osnovnem načelu schengna lahko bil dovoljen le v strogo omejenem obsegu in času.
Ohranjanje nadzora v nekaj članicah po njenem vodi k zlorabam. Poleg tega opozarja, da evropska komisija sploh ni naredila ocene učinkov, če bi bili predlogi sprejeti in uresničeni. Po mnenju Fajonove podaljševanje za več kot šest mesecev ne bi smelo biti mogoče brez odobritve v svetu EU. »Cilj bi moral biti, da se schengen ohrani kot prostor svobode. Predlogi evropske komisije so slabi in nesprejemljivi. Res lahko končamo na poti razkroja schengna,« je povedala.
Bolgarija, ki predseduje svetu EU in si sama prizadeva ostati članica schengna, je naklonjena končanju nadzora. Zunanja ministrica Ekaterina Zaharieva je pred kratkim v Die Weltu pozvala pet držav, naj čim prej končajo nadzor, ki da škoduje gospodarstvu in je v nasprotju z evropsko vrednoto prostega gibanja. Pri bolgarskem predsedstvu so nam pojasnili, da so njihova prizadevanja osredotočena na pravočasno spremembo pravil in sprejetje kompromisa, ki bo omogočil ohranjanje zaupanja med članicami in celovitost schengenske zakonodaje. Cilj so »zadostne varovalke, da bo notranji mejni nadzor vpeljan le v skrajnem primeru«.
Glede tega vprašanja obstajajo jasne razlike med članicami. Francija in Nemčija bi manevrski prostor za vpeljavo nadzora še širila. Argumenti so pomanjkljiv nadzor zunanje meje, migracijski tokovi, čezmejna teroristična grožnja. Ljubljana je doslej neuspešno prepričevala Dunaj, druge članice in Bruselj, da so nezakoniti prehodi na slovensko-avstrijski meji na predkrizni ravni in da ni razlogov za nadaljevanje nadzora. Tudi veliko polsuha za argument, da schengenskih instrumentov ne bi smeli zlorabljati za notranjepolitične cilje, ni bilo.
Znamenj, da se bo s takšnim nadzorom nadaljevalo je spet več. To že odkrito sporočajo z Danske, češ, ni nobenih razlogov za prekinitev. Predvidoma niti drugih pet držav ne bo spreminjalo svoje politike. V Nemčiji se novi zvezni notranji minister, bavarski konservativec Horst Seehofer, zavzema še za širjenje nadzora. Pred bavarskimi deželnimi volitvami jeseni bi bila drugačna sporočila presenečenje, Seehofer bi nadzor podaljševal skoraj v nedogled - dokler ne ne bo zunanja meja dovolj zavarovana. Merila, kdaj je tak nadzor res zagotovljen, so bolj ali manj raztegljiva.
