Tiskane izdaje
V zadnjih dveh dneh je v Slovenijo prišlo prek 5000 beguncev, pričakovati jih je na tisoče. Med mejnima prehodoma Trnovec in Središče ob Dravi je od nedelje ponoči na začetek registracije 15 ur čakalo vsaj 1500 beguncev, prav toliko jih je popoldne prečkalo mejo blizu Rigoncev.
Lani je v vsem letu v Evropsko unijo pribežalo 282.000 ljudi, letos pa jih je samo v prvih devetih mesecih evropska agencija za nadzor zunanjih meja Frontex uradno zabeležila 710.000. Od tega jih je »le« 129.000 priplulo čez Sredozemsko morje, ki je bilo prej glavna pot za pribežnike, drugi so prišli po balkanski poti. Septembra je po podatkih Frontexa v EU vstopilo 190.000 migrantov, kar je 20.000 manj kot mesec pred tem, tiste, ki so še na poti, pa »strah pred zapiranjem meja in prihajajočo zimo sili v naglico«, kakor je za NYT povedal predstavnik UNHCR Mette Petersen.
Glavni tok pribežnikov je najprej šel skozi Turčijo, Grčijo, Makedonijo, Srbijo in Madžarsko, dokler ni severovzhodna soseda, v katero je letos do oktobra vstopilo 204.000 beguncev, trinajstkrat več kot v istem času lani, najprej zaprla meje s Srbijo, pred dnevi pa postavila ograjo še na »zeleno« mejo s Hrvaško. Ta je »humanitarni konvoj« preusmerila proti slovenski meji, kjer so številni begunci obtičali zaradi odločitve Ljubljane, da jih lahko na dan sprejme le 2500. Tako so se odločili zato, ker so jim iz Avstrije sporočili, da tudi sami zaradi težav s preskrbo in namestitvijo ne morejo prevzeti več kot 1500 »slovenskih« beguncev na dan, so povedali na slovenskem notranjem ministrstvu. Tega avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl Leitner v telefonskem pogovoru s slovensko kolegico Vesno Györkös Žnidar ni rekla, so slovenske informacije zanikali na Dunaju.
V Avstriji se je zaradi zaprtja madžarsko-hrvaške meje naval beguncev na Gradiščansko umiril, pri oskrbi, namestitvi in usmerjanju dnevnih kvot, ki so jih Slovenci postavili Hrvatom, pa na Štajerskem nimajo težav. Po mnenju tiskovnega predstavnika tamkajšnje policije Fritza Grundniga za pribežnike dobro poskrbijo že v Sloveniji, saj »ne prihajajo več le v sandalih in kratkih hlačah«. Le približno desetina beguncev, ki pridejo v Avstrijo, tam tudi zaprosi za azil, drugi se odpravijo naprej proti Nemčiji.
Na Dunaju se bojijo, da se bo prava begunska kriza začela šele, če se bodo uresničile bavarske grožnje z zaprtjem nemško-avstrijske meje ali izpolnile želje nemškega policijskega sindikata, da tako kot Madžari na svojih mejah tudi Nemci na meji z Avstrijo postavijo ograjo.
Hrvaška noče nositi največjega bremena krize
Hrvaška oblast je predvidevala, da jo bo val begunske krize zajel z manjšo močjo. Kljub vsemu so napovedovali, da so pripravljeni. Kaj hitro pa se je pokazalo, da sta v vodo padla napovedana načrta A in B, zdaj pa, kot kaže, tudi načrt C, s katerim so se nameravali spoprijeti z begunskim valom.
Zaradi begunske krize, nedodelanosti in najbrž tudi zaradi nezadostne pripravljenosti na skoraj že 200.000 migrantov se je Hrvaška znašla v novih sporih s Srbijo, Madžarsko in Slovenijo. Pa tudi, kot je slišati iz pisarn diplomatov držav EU, akreditiranih na Hrvaškem, z Berlinom in Brusljem.
Slovenija naj sprejme 5000 beguncev na dan
Hrvaški načrt A, s katerim je oblast napovedovala ukrepe za prvih več sto beguncev na vzhodu Hrvaške, se je po nekaj dneh pokazal za nezadostnega. Oblast s premierom Zoranom Milanovićem na čelu je napovedala načrt B, ki pa tudi ni zdržal dolgo. Tudi načrt C se sesuva sam vase, zdaj Milanović, ki deluje precej izgubljeno v vrtincu več tisoč novih in novih beguncev ter vlakov brez voznega reda, ki jih vozijo iz Tovarnika proti Čakovcu, napoveduje načrte D, F ... Uradni Zagreb pa tudi zahteva od Slovenije, naj sprejme najmanj 5000 migrantov na dan. To je odločno več od menda dogovorjenega in usklajenega števila. In Hrvaška jo je, kot že nekajkrat doslej, spet mahnila po svoje; mimo evropskega pravnega reda, ki ga mora pač spoštovati vsaka članica EU. Hrvaška očitek o enostranskem početju, ki si ga je privoščila, presliši, notranji minister Ranko Ostojić pa kot odgovor pošilja sporočilo, da »nočejo, da bi Hrvaška nosila največje breme begunske krize«. Izjava Zorana Milanovića, da so »Slovenci za nas (Hrvaško, op. a.) najnaravnejši zavezniki, ob Avstriji in Nemčiji; ne pa tisti svet, nočem ga imenovati Balkan, ki ne vidi prek lastnega plota«, pa je očitno že pozabljena.
Iz Tovarnika stoti izredni vlak
Od sredine septembra in začetka migracijskega vala je na Hrvaško prispelo skoraj 200.000 migrantov. Železniško postajo v Tovarniku na skrajnem vzhodu Hrvaške pa je zapustil že stoti izredni vlak, ki begunce in migrante odpelje na šesturno pot proti Čakovcu.
Hrvaška očita Srbiji, da ne upošteva njihovih zahtev po odločnem zmanjševanju vstopa beguncev in migrantov, iz Srbije pa trdijo, da to ne drži. Iskre se krešejo tudi med Hrvaško in Madžarsko, kjer še odmeva nedavna izjava Zorana Milanovića, ki je dejal, da je »Madžarska slepo črevo Evrope zaradi svojega premiera, ki je bil dejaven komunist, nato liberalec in še marsikaj. Vsak sam izbira svojo družbo. Moja družba so Angela Merkel, Werner Faymann in Miro Cerar ne glede na nekatere nesporazume med Hrvaško in Slovenijo,« je izjavil. Zdaj pa so se pojavili glasovi, da naj bi Madžarska namenoma zaprla mejo s Hrvaško. Zakaj? Zaradi prihajajočih novembrskih parlamentarnih volitev na Hrvaškem, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban podpiral opozicijsko HDZ.
