Tiskane izdaje
Načrt o razmestitvi okoli 40.000 afriških in bližnjevzhodnih beguncev po državah Evropske unije je tik pred propadom, opozarjajo visoki bruseljski diplomati. V Avstriji so prenehali obravnavati prošnje za azil, italijanski premier Matteo Renzi pa je zagrozil drugim članicam EU, da je ne bodo odnesle brez posledic, če ne bodo pokazale solidarnosti do italijanskih težav z navalom prišlekov z druge strani Sredozemskega morja.
»Imamo pripravljen načrt B. Ta bo zlasti in najbolj škodil Evropi,« je Renzi izjavil za časnik Corriere della Sera. O podrobnostih premier države, ki je prejšnji konec tedna potegnila iz morja skoraj 6000 beguncev, ni govoril. Politik, ki je o ksenofobih izjavil, da »lajajo v luno in izkoriščajo strah ljudi«, je v zadnjem času čedalje bolj kritičen do Bruslja, ker premalo pomaga Italiji, ki je letos sprejela skoraj 50.000 beguncev. V naši državi se zavedamo, da se bomo morali boriti za več evropske pomoči, je pred dnevi povedal italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni. Prejšnji teden je Francija zaprla meje z Italijo za stotine pribežnikov z afriškega roga, nemiri pa so se pojavili tudi v italijanski prestolnici, ko je policija razgnala ilegalno šotorišče za okoli 400 pribežnikov iz Eritreje, Somalije in Sudana blizu rimske železniške postaje Tiburtina.
Prva postaja za pribežnike
Evropa se požvižga na težave, s katerimi se spoprijema Italija kot prva postaja za pribežnike, je izjavil vodja Severne lige Matteo Salvini. Njegov strankarski kolega Luca Zaia, ki je pred kratkim prevzel vodenje deželne vlade v Venetu, je od policije zahteval, naj odstrani begunce iz vseh turističnih središč. Severne regije nočejo več sprejemati prišlekov, voditelj Lombardije Roberto Maroni pa je županom v svoji regiji zagrozil, da bodo ostali brez finančnih sredstev, če se ne bodo uprli vladi v Rimu, ki od njih zahteva, naj še naprej sprejemajo nezakonite priseljence.
Notranjepolitične napetosti zaradi priseljencev je bilo zaznati tudi v Avstriji, kjer je konec prejšnjega tedna notranja ministrica iz ljudske stranke Johanna Mikl-Leitner napovedala, da je zaustavila obravnavanje prošenj za azil. V prvih štirih mesecih tega leta je v severni sosedi zaprosilo za azil 14.225 pribežnikov, kar je 160 odstotkov več kot v istem obdobju lani.
»Moramo zaustaviti ta avstrijski azilni ekspres,« je ministrica povedala za časnik Presse. V Bruslju so težave z navalom priseljencev, ki ga občutijo zlasti vstopne države, poskušali vsaj delno ublažiti s posebnim »distribucijskim sistemom« za 24.000 afriških in bližnjevzhodnih beguncev, ki so nameščeni v Italiji, in še 16.000 njihovih sotrpinov v Grčiji. Ta predlog predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja je za vsako članico glede na število prebivalstva, gospodarsko rast, stopnjo brezposelnosti in dosedanjo pomoč prišlekom določil kvoto prišlekov, ki jim mora ponuditi novo domovino.
Najprej so napovedali, da bodo v Bruslju ta načrt, ki je takoj naletel na nasprotovanje Londona in Varšave, sprejeli do začetka julija, toda danes, ko se bodo sestali evropski notranji ministri, bodo o tem razpravljali, a odločitev ne bodo sprejemali, je povedal tiskovni predstavnik predsedujoče EU Latvije Janis Berzins. Ne le da pred 1. septembrom ne bodo sprejeli odločitve o razmeščanju beguncev, kvotni sistem je tik pred razsulom, je pred dnevi napovedal italijanski časnik La Stampa, o katerem so visoki evropski birokrati razkrili, da Juncker resno razmišlja o opustitvi dosedanjega načrta o distribuciji prišlekov.
Nekateri analitiki so pred časom opozarjali, da Junckerjev predlog ne bo dobil dovolj podpore na glasovanju v evropskem svetu. Za sprejetje bi potrebovali kvalificirano večino, ta pri odločanju o migracijskih vprašanjih, pri katerem ne sodelujejo Danska, Irska in Velika Britanija, znaša 223. Francija in Nemčija vsaj načeloma podpirata razmestitev beguncev, čeprav je tudi v teh dveh državah slišati pripombe, da teh niso dovolj premišljeno sestavili. Po mnenju nemške evropske poslanke Monike Hohlmeier kvote niso poštene do Nemčije, ki je poleg Švedske sprejela največ prišlekov. »V zadnjih treh letih je Nemčija izdala 34.000 humanitarnih vizumov pribežnikom iz Sirije, kar je več kot tretjina sirskih beguncev po svetu, ki so bili sprejeti v tak program,« je povedala članica Krščansko-socialne unije (CSU) iz Münchna.
Glasovi proti
V večini vzhodnoevropskih držav si ne želijo le sprememb kvotnega sistema, ampak so načeloma proti. »Naredili bomo vse, da bi zaustavili ta načrt, ki ne rešuje težav tam, kjer nastajajo,« je izjavil češki veleposlanik pri EU Martin Povejšil. Njegova država ima 12 glasov, druga velika nasprotnica, Poljska, 27, 12 glasov proti pa bodo prispevali predstavniki Madžarske, kjer vlada s posebnimi vprašalniki in plakati načrtno spodbuja protipriseljensko razpoloženje, premier Viktor Orbán pa je že večkrat izjavil, da predlagan kvotni sistem meji na norost. Če držijo predvidevanja na spletišču Politico, bodo proti kvotam najbrž glasovale tudi Španija (27 glasov), Estonija (4), Litva (7) in Finska (7). Čeprav bosta med privrženkami Junckerjevega predloga ostali čedalje bolj skeptični Španija in Latvija, ki je po 1. juliju, ko bo predala predsedovanje EU, ne bo več zavezovala voditeljska solidarnost, jim bo za njegovo sprejetje zmanjkalo deset glasov podpore.
