Tiskane izdaje
Berlin – Kanclerka Angela Merkel se boji vojaških konfliktov na Balkanu, če bi tudi drugi sledili madžarskemu postavljanju ograj na mejah zaradi vala beguncev. »Nočem, da bi bilo tam spet treba vojaško posredovati!« Odgovornost največje države EU je po njenem prepričanju uveljavljanje solidarnih rešitev za begunsko krizo.
Krščanskodemokratsko prvakinjo že od njenega znamenitega septembrskega »Zmogli bomo!« obtožujejo, da je po desetih letih vladanja izgubila stik z realnostjo, Angela Merkel pa je pravkar pomirila najbolj zaskrbljene konservativne sopotnike. Z bavarskim premierom in voditeljem sestrske CSU se zdaj strinja o nujnosti preverjanja pravice do azila že na nemških mejah – in kaže prepričanje, da bosta Nemčija in Evropa res zmogli sedanjo krizo, pa čeprav morda ne v duhu njenih izjav ob prvem begunskem valu.
»Krize ni mogoče rešiti
Celo političarka z vsemi možnimi krizami za seboj je bila tedaj videti presunjena, da si toliko ljudi želi v dedinjo nacističnega režima, a je medtem že spodbudila bolj restriktivno priseljensko zakonodajo. Čeprav še vedno zagovarja skrb za vse, ki bežijo v strahu za življenje, namerava njena Nemčija dosledno zavrniti vse, ki prihajajo samo iz želje po boljšem življenju.
O tranzitnih conah morajo nemški konservativci še prepričati socialdemokratske vladne partnerje, Nemčija pa bi si želela tudi hitreje doseči skupne evropske odgovore na begunsko krizo. »Te ni mogoče rešiti na nemško-avstrijski meji,« je Angela Merkel ocenila na srečanju s predstavniki nemške industrije. »Če bomo razmišljali premalo velikopotezno, če bo vsak preveč mislil nase, bo to spet velika nevarnost za Evropo.«
Približno 1200 navzočih menedžerjev je pozvala, naj se tudi pri svojih kontaktih v Evropi zavzamejo za skupni nastop, ki predvideva tudi pravičnejšo razporeditev beguncev po državah EU. »Tudi tisti v Evropi, ki se danes ne čutijo prizadete, bodo jutri tako ali drugače prizadeti, če bo pod vprašajem evropska enotnost,« je prepričana kanclerka.
Če v Berlinu upajo na skorajšnjo večjo evropsko solidarnost, pa so še vedno velika težava sami begunci, od katerih si večina še naprej želi v Nemčijo, Švedsko ali katero drugo od evropskih »obljubljenih dežel«. V Nemčiji vse bolj domnevajo, da so v ozadju takšnega izbiranja – in množičnega priseljevanja nasploh – odlično organizirane tihotapske organizacije. Zdaj tudi predsednik obveščevalne službe BND Gerhard Schindler svari pred »visoko profesionalnimi tihotapskimi strukturami, katerih mreže segajo prek Turčije do Grčije, Italije in Francije«. Po poročanju nemških medijev z nedavnega za javnost sicer zaprtega kongresa v Berlinu Gerhard Schindler kaže s prstom predvsem na tihotapce iz Afganistana, a tudi na klane, milice in teroristične skupine iz Sirije, Iraka, Libije, Jemna in Somalije, ki vlečejo velikanske dobičke iz trpljenja ljudi.
ZDA, Nemčija in druge partnerske države so že upočasnile vojaški umik iz Afganistana, a medtem izgrajujejo svoje strukture tudi njihovi nasprotniki na Bližnjem vzhodu. »Emirji Islamske države so prevzeli upravo na svojem območju, vladajo brutalno in nečloveško,« je povedal predsednik nemške obveščevalne službe in omenil tudi »nacionalpopulistična« gibanja na Kitajskem, v Rusiji in Indiji. »Ti novi, močni dejavniki so usmerjeni proti Zahodu.«
Da Nemčija ne more ostati otoček blaginje v razburkanem svetovnem morju, se vse bolj zavedajo tudi v Berlinu, predstavniki nemške industrije pa vendarle pozivajo vlado, naj se tudi doma z vsemi močmi spoprime z begunskim izzivom. Predsednik združenja nemške industrije (BDI) Ulrich Grillo je še posebej poudaril integracijo beguncev na trg delovne sile, saj je zdaj v Nemčiji odprtih kar 600.000 delovnih mest. Nemški industrialci tudi za prihodnje leto pričakujejo krepko 2-odstotno gospodarsko rast.
Celo zadovoljitev gospodarskih potreb ne bo dovolj za nov notranji mir in ravnotežje v Nemčiji po pritoku stotisočev beguncev. V Darmstadtu, kjer je kanclerka v ponedeljek zvečer opozarjala na nevarnosti za Balkan, pravkar sedi na zatožni klopi ostareli par islamskih priseljencev iz Pakistana, mož in žena sta obtožena uboja 19-letne hčere, ker si je ta izbrala fanta po svojem srcu in ne po diktatu družine. »Staršem moramo razložiti, da so njihovi otroci prva generacija v Nemčiji odraslih muslimanov, pomagati moramo rešiti konflikte,« je na sodišču povedal poznavalec islamske sekte, v katero sodi tudi omenjena družina.
»Begunski tok moramo urediti in usmeriti,« zdaj pravi tudi krščanskodemokratska kanclerka, ki kljub zadnjim ultimatom – ali pa prav zaradi njih – spet ukrepa z roko v roki z bavarskim premierom in predsednikom sestrske CSU Horstom Seehoferjem. V torek sta na tiskovni konferenci še enkrat poudarila nujnost tranzitnih con, hitrega vračanja neupravičenih prosilcev za azil in zavarovanja zunanjih meja EU.
»Ljudje naj čez tri leta rečejo: dobro so opravili!« upa Angela Merkel. Če le ne bodo nasprotniki Zahoda spet iznajdljivejši: po poročanju tabloida Bild v Afganistanu podjetni talibi sami prodajajo potrdila o smrtni nevarnosti za begunce, da bi ti v Nemčiji in drugod lažje dobili azil.
