Tiskane izdaje
Kot je povedal na novinarski konferenci, so v zadnjih dveh mesecih prejeli 80.000 prošenj za azil, toliko kot v celotnem lanskem letu, zaradi česar imajo velike težave pri zagotavljanju namestitev.
»Moramo se soočiti z realnostjo. Švedska mora zadihati,« je dodal ter poudaril, da bo moralo več ljudi za azil zaprositi v drugih državah članicah EU.
Agencija za migracije napoveduje, da bi letos za azil na Švedskem lahko zaprosilo med 140.000 in 190.000 ljudi.
Po novem naj bi beguncem odobrili do tri leta stalnega bivališča, omejili združevanja z družino in izvajali medicinske preglede za določitev starosti mladoletnih oseb brez spremstva, ki zaprosijo za azil.
Dodal je, da bo Švedska svojo zakonodajo uskladila z minimalnimi standardi v Evropski uniji in mednarodnimi konvencijami. Ukrepi bodo veljali tri leta, izjeme glede stalnega bivališča pa bodo veljale za begunce, ki jih bo država sprejela v skladu s kvotami na ravni EU.
Vladni socialni demokrati in zeleni se bodo o ukrepih pogovorili tudi z opozicijsko desnosredinsko opozicijo, želijo pa jih uvesti aprila 2016.
Namestnica premierja Asa Romsom iz zelenih, ki so naklonjeni imigracijam, je dejala, da gre za zelo težke, a potrebne ukrepe.
Švedska bo tudi razširila nadzor potnih listov in drugih oblik osebnih dokumentov za ljudi, ki v državo prihajajo z avtobusi, vlaki in trajekti, je še napovedal premier. Nadzor dokumentov je Švedska znova uvedla 12. novembra, ko je uvedla začasen nadzor na mejah. Premier je še dodal, da je s tem seznanil že voditelje Danske in Nemčije ter Evropsko komisijo.
Švedska je ob Avstriji in Nemčiji med glavnimi cilji beguncev iz Iraka in Sirije, še navaja dpa.
