Tiskane izdaje
Stockholm − Švedska se je v četrtek pridružila skupini schengenskih držav, ki so v odzivu na širitev begunske krize ponovno vzpostavile nadzor na svojih mejah. Vlada v Stockholmu se sooča s čedalje ostrejšimi kritikami, da ji razmere uhajajo iz rok. Nezadovoljstvo med prebivalstvom temu primerno narašča.
Število beguncev in migrantov, ki so letos vstopili v Švedsko, je preseglo vsa pričakovanja. Ena najbolj odprtih in do migrantov prijaznih držav je v četrtek priznala, da trenutni priliv ljudi na njeno ozemlje ni vzdržen. Vlada pod vodstvom premiera Stefana Löfvena je nadzor na južni meji uvedla z obrazložitvijo, da mora zagotoviti red in varnost. Toda hkrati je vztrajala, da nikomur, ki bo zaprosil za azil, vstop v državo ne bo preprečen.
Švedski policisti so včeraj preverjali identiteto ljudi, ki so v državo prihajali s trajekti ali čez most Øresund, ki Malmö povezuje z danskim Københavnom. Med več desettisoč ljudmi, ki vsak dan pridejo na Švedsko in odidejo iz nje, so identificirali kakih 600 migrantov, ki so se odločili zaprositi za azil. Od 20 do 30 migrantov se je prostovoljno odločilo vrniti nazaj na Dansko.
Ponovna vzpostavitev mejnega nadzora po pisanju švedskih medijev pomeni, da imajo begunci, ki vstopajo v državo, tri možnosti: lahko zaprosijo za azil, se vrnejo v državo, iz katere so prišli, ali poskušajo najti alternativno pot do svoje končne destinacije. Toda nekateri strokovnjaki se bojijo, da utegne odločitev švedske vlade na koncu še povečati vnos migrantov v državo, češ da bodo za azil odslej zaprošali tudi tisti, ki so bili prvotno namenjeni na Finsko ali Norveško.
Švedska pričakuje, da bo število registriranih prosilcev za azil do konca leta preseglo 190.000. Vlada poskuša dokazati, da še vedno nadzoruje razmere, negotovi položaj pa najbolj uspešno izkoriščajo skrajne politične opcije, kot so Švedski demokrati. Njihova podpora narašča, medtem ko vse večji odstotek prebivalstva dvomi o vzdržnosti politike odprtih vrat.
