Tiskane izdaje
V Združenih narodih sta se včeraj sprla kosovska veleposlanica Vlora Çitaku in vodja srbske diplomacije Ivica Dačić. Beograd in Priština nadaljujeta bruseljski dialog, srbski mediji pa so izbrskali svetovalca Donalda Trumpa, ki se je zavzemal za enako obravnavo Srbov v Bosni in na Hrvaškem, kot so jo bili deležni Albanci na Kosovu.
Veleposlanica Kosova v Washingtonu je v varnostnem svetu ZN odbožila Srbijo, da se še vedno ni odrekla kolonialnim tendencam. Udarna tema je bil namreč kosovski zakon o kompleksu rudnika Trepča. Vlora Çitaku je poudarila, da Beograd nima nobene pravice do lastništva nad Trepčo, ki je last kosovskih državljanov in oblasti. Po njenem je Srbija instrumentalizirala srbsko skupnost na Kosovu za lastne interese, ker ni dokazov, da je zakon o Trepči oškodoval kosovske Srbe.
Beg iz idealne kosovske države
Kot je poudarila, bo s Trepčo upravljala Priština, ker so minili časi, ko je o kosovskih resursih odločal Beograd. Çitaku je izpostavila, da Priština ostaja zavezana dialogu z Beogradom, ni pa zadovoljna z dinamiko implementacije dogovorov, pri čemer Beograd stalno krši sporazum o svobodi gibanja. Kot znak dobre volje s strani Prištine je navedla ustanovitev posebnega sodišča za zločine Osvobodilne vojske Kosova, medtem ko Beograd ni storil še ničesar za zadovoljitev pravice. Sklenila je z besedami, da se proces normalizacije odnosov Beograda in Prištine ne konča v Bruslju s podpisom sporazumov, temveč z njihovo implementacijo na terenu.
Srbski zunanji minister je poudaril, da si Srbi ne bodo dovolili, da jih označujejo za kolonizatorje. Kot je še izpostavil, se na Kosovo nahajajo prvo glavno mesto Srbije in srbske cerkve. Çitakujevo je opozoril, da ne more širiti neresnic samo zato, ker Kosovo podpirajo zahodne države. Po njegovem se je iz njenega govora videlo, kako si na Kosovu predstavljajo idelano državo. Izrazil je začudenje, ker migranti, ki bežijo prek Balkana, ne gredo na Kosovo, in ker državljani iz te idelane države bežijo v Evropo.
Dačić je spomnil, da je bila odločitev o bombardiranju Srbije nelegalna, ker je bila sprejeta mimo varnostnega sveta ZN. Çitakujevi je očital, da so kosovski Albanci od samega začetka načrtovali združitev z Albanijo in da gre za nacionalno manjšino v tuji državi, ki je enostransko raglasila neodvisnost. Prištini je tudi očital, da se skriva za velikim bratom, vendar zaman računa, da bo nekdo od zunaj prinesel rešitev, kot jo je leta 1999 z bombami, ker so ti časi na njeno žalost minili.
Pravica Srbov v Bosni do lastne države
Po navedbah srbskih medijev se je svetovalec Donalda Trumpa za zunanje zadeve Walid Phares, ko je analiziral razglasitev neodvisnosti Kosova, zavzemal za enake pravice Srbov v Bosni in Hercegovini. V analizi iz leta 2007 je izpostavil, da je mednarodna skupnost med vojnami v devetdesetih priznala pravico do odcepitve Hrvaški in BiH, nikoli pa ni odgovorila na vprašanje, zakaj se Hrvati in Muslimani lahko odcepijo iz nekdanje Jugoslavije, Srbi pa nimajo iste pravice v odnosu na Hrvaško in BiH. Srbom v BiH, ki so tvorili 31 odstotkov prebivalstva, so odvzeli pravico do lastne države, medtem ko so ZDA in zahodna Evropa priznali državnost Albancem, ki so tvorili le 14 odstotkov prebivalstva v Srbiji.
Phares je sklenil z ugotovitvijo, da bi morali dati enako pravico do samoopredelitve tudi Srbom v BiH, kar bi ustvarilo priložnost za splošno spravo na Balkanu. Kot je še opozarjal, bo oblikovanje muslimanske države v Evropi okrepilo džihadistični pogled na svet. Washington in Bruselj je opozarjal tudi na posledice neodvisnosti Kosova. Čeprav ni bil proti pravici do samoopredelitve, je menil, da njeno uveljavitev ne sme povzročiti škode drugim in da ta pravica ne sme biti zlorabljena v imenu totalitarnih ideologij. Po njegovem je bila Srbom v BiH in na Hrvaškem storjena krivica.
Če so Albancem priznali pravico do samoopredelitve, bi morali isto pravico priznati, je menil Phares, Srbom v Republiki srbski. V analizi se tudi sprašuje, zakaj so se ZDA avtomatično postavile na eno stran, ne da bi bile pripravljene prisluhniti argumentom druge strani. Srbom v BiH ne dovolijo, da se osamosvojijo od bosanskih muslimanov, na Kosovu pa jih silijo, naj sprejmejo seperatizem albanskih muslimanov. Phares je pozval ZDA in Evropo, naj preoblikujeta celoten mirovni proces v bivši Jugoslaviji ter izenačita samoopredelitev Albancev na Kosovu s samoopredelitvijo Srbov v Bosni. Na koncu je ocenil, da bi morali ZDA in Rusija doseči povsem nov sporazum o Balkanu, ki bi ga podpisale tudi BiH, Srbija, Hrvaška in nova avtonomna ozemlja, kar bi lahko pripeljalo do zavezništva proti dhihadističnim teroristom, ki se v teh državah ne bi mogli pridružiti skrajnežem.
