Tiskane izdaje
Berlin - Po Nemčiji zdaj tudi Švica vse bolj nasprotuje jedrski energiji. Približno 58 odstotkov udeležencev nedeljskega referenduma je glasovalo proti gradnji novih jedrskih elektrarn in za več spodbud obnovljivim energetskim virom.
Nemška kanclerka Angela Merkel je že kmalu po jedrski nesreči v japonski Fukušimi sklenila postopoma zapreti domače jedrske elektrarne, Švicarji pa so manj radikalni. Svojih pet jedrskih elektrarn ne bodo zapirali, dokler pristojni pravijo, da so varne, zato pa prepričljiva večina prebivalstva noče novih ter hoče več vlagati v obnovljive energetske vire. Nova zakonodaja bo začela veljati prihodnje leto.
Že 60 odstotkov obnovljive energije
Švicarji že zdaj načrtujejo zapiranje nekaterih jedrskih elektrarn, tiste v Mühlebergu že leta 2019, skoraj pet desetletij stari Beznau 1 tik ob meji z nemško deželo Baden-Württemberg pa je zaradi varnostnih skrbi že nekaj let izključen. Švicarski volivci se tudi zavedajo, da njihova država že skoraj 60 odstotkov energije pridobiva iz obnovljivih virov, predvsem iz hidroelektrarn, kar je dvakrat več kot Nemčija. Nova zakonodaja zaostruje tudi omejitve za avtomobilske izpuhe škodljivih plinov ter predvideva višja sredstva za povečanje energijske učinkovitosti zgradb.
Konservativna Švicarska ljudska stranka (SVP) je pred referendumom svarila pred velikim povišanjem cen električne energije ter s prstom kazala proti Nemčiji, ki je pod socialdemokratsko-zeleno vlado kanclerja Gerharda Schröderja in zunanjega ministra Joschka Fischerja sklenila še posebej velikopotezno subvencionirati obnovljive energetske vire. Električna energija je zdaj v Nemčiji med najdražjimi v Evropi, švicarske konservativce pa je pri njihovih opozorilih podprl celo nekdanji nemški socialdemokratski notranji minister Otto Schily. Zaradi prepirov, kdo bo plačal izstop iz jedrske energije, je nemško ustavno sodišče pred kratkim vsaj delno podprlo družbe E.pn, RWE in Vattenfall, strokovnjaki pa opozarjajo, da so lahko tudi izključene jedrske elektrarne nevarne za zdravje in okolje.
Vrnitev k premogu
Še več, Nemčija se s hkratnim izstopanjem iz jedrske energije in razvojem obnovljivih energetskih virov vse bolj naslanja na umazani premog, neenakomerna preskrba z obnovljivimi energetskimi viri pa občasno obremenjuje celo elektrovode nekaterih sosednjih držav. Na poti z vetrovnega severa proti industrijskemu jugu države se morajo zaradi nasprotovanja grdim elektrovodom odločati za njihovo veliko dražje vkopavanje v zemljo, marsikje pa kmetje in drugi nasprotujejo celo temu.
Kritiki se tudi v Švici bojijo težav pri energetski preskrbi gospodarstva in še posebej industrije, zmagovalci referenduma pa kljub temu zahtevajo čim hitrejši izklop švicarskih jedrskih elektrarn, kar naj bi dosegli z ostrejšimi varnostnimi pogoji za njihovo delovanje, ki jih zdaj uveljavijo le ob »neposredni nevarnosti« zaradi poškodovanega varnostnega ogrodja ali česa podobnega. Vlada sicer že ponovno pregleduje pogoje delovanja, a se nasprotniki jedrske energije bojijo, da ne bo šla dovolj daleč ter da se bodo upravljavci jedrskih elektrarn poskušali izogniti visokim stroškom za njihovo izboljšanje. In res se konservativno-liberalni politiki zavzemajo za čim daljše delovanje obstoječih jedrskih elektrarn, za nekatere si želijo, da bi delovale še dolga desetletja.
Vetrnice, ki shranjujejo energijo
Nasprotniki jedrske energije upajo, da bodo to preprečili gospodarski in poslovni interesi. V ceno električne energije naj bi namreč vključili tudi dodatne podpore za hidroelektrarne in druge obnovljive energetske vire, kar bo še poslabšalo konkurenčnost jedrskih elektrarn. Zagovorniki zato že pripravljajo zakonske pobude, ki bi kljub uspešnemu referendumu omejile subvencije za obnovljive energetske vire in s tem olajšale položaj jedrskih elektrarn. Prihodnji spori so s tem že programirani, so prepričani švicarski analitiki. Medtem pa hitro napreduje tudi razvoj obnovljivih energetskih virov, ne le jedrskih. V Nemčiji že načrtujejo vetrnice z vgrajenim shranjevanjem energije s pomočjo rezervoarjev vode in črpalk, ki bi lahko rešile problem neenakomerne proizvodnje vetrne energije. Res pa bi bile te precej večje od sedanjih, ki marsikoga motijo. Prihodnji spori so najbrž tudi tu že programirani.
