Švicarska rešitev s priokusom brexita

Bruselj je hotel pokazati, da se o omejitvah svobode gibanja ni mogoče pogajati.

Objavljeno
26. december 2016 18.37
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Zürich – Skoraj tri leta je trajala negotovost v odnosih med EU in Švicarsko konfederacijo. Ker so na švicarskem referendumu februarja 2014 za las zmagali zagovorniki omejitev priseljevanja s kvotami, je grozilo, da se bo v primeru uresničitve odločitve Bruselj moral odzvati s strožjimi protiukrepi.

V treh letih, kolikor je po švicarski zakonodaji na voljo za uveljavitev referendumske odločitve, se najprej ni premaknilo veliko. EU je od vsega začetka nedvoumno sporočala, da bi bilo sprejetje kvot kršitev sporazuma o prostem gibanju delavcev, ki velja med stranema. Če bi ga Švica prekršila in uveljavila omejitve za delavce iz EU, bi Unija lahko ukrepala na drugih, gospodarskih področjih. Velja namreč pravilo, da brez prostega pretoka delavcev ne more biti prostega dostopa do več kot polmilijardnega trga Unije. To bi bila môra za švicarsko izvozno gospodarstvo.

Posebno kočljivo je, da je EU pri urejanju vprašanja morala imeti pred očmi Združeno kraljestvo. Pri brexitu bo namreč vprašanje prostega gibanja delavcev ena od najbolj žgočih tem. Švicarskega precedensa, ki bi ga London lahko izrabil kot pogajalsko prednost, po bruseljski logiki ne bi smelo biti. Zato so v Bernu imeli manj manevrskega prostora. Švicarska politika na koncu ne glede na referendum ni hotela spodkopati dostopa do trga z omejitvami za priseljevanje. Namesto tega se je odločila za bolj kreativno rešitev.

Njena osnovna logika je, da bodo brezposelni prebivalci Švice (s švicarskim ali tujim državljanstvom) imeli prednost pri zaposlovanju. Tako naj bi na drugačen način dosegli enak cilj: omejevanje priseljevanja brez uvajanja kvot. Po novem sistemu bodo delodajalci v poklicnih skupinah, panogah in regijah z nadpovprečno brezposelnostjo morali prosta delovna mesta prijaviti na zavodu za zaposlovanje in opraviti pogovore s kandidati, ki čakajo na delo. Če bodo koga od njih zavrnili, bodo odločitev morali utemeljiti.

V švicarski javnosti je bilo sicer kar veliko dvomov, ali bo takšna rešitev na koncu v praksi sploh delovala. Tudi podjetja niso zadovoljna z novimi birokratskimi postopki. Najmočnejša stranka, nacionalkonservativna Švicarska ljudska stranka, je doseženo rešitev razglasila za smrt neposredne demokracije, veleizdajo, kapitulacijo pred EU. V drugih bolj sredinskih strankah so rešitev predstavili kot zmago pragmatične Švice. Ker ni po črki in duhu referenduma, se postavlja vprašanje, ali je res vzdržna. Napovedane so že nove pobude z istim ciljem – zaustavitvijo priseljevanja.

V evropski komisiji so šele konec prejšnjega tedna, na zasedanju mešanega odbora EU in Švice tik pred božičnimi prazniki, z olajšanjem uradno ugotavljali, da sredi decembra sprejeti zakon ne krši pravice do svobodnega gibanja. Bruselj je pohvalil napredek v odnosih med EU in Švico. V evropski komisiji so se bolj ali manj odkrito pohvalili, da so usmerjali proces, ki je uspešno prišel do cilja. Tega sporočila v Bernu niso sprejeli z zadovoljstvom, češ da ne potrebujejo bruseljskega pokroviteljstva pri sprejemanju odločitev.

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je pojasnil, da so si evropske institucije močno prizadevale za soglasno rešitev, ki bi obvarovala temeljno načelo – svobodno gibanje. Vsekakor ima Bruselj še pridržke: spremljali bodo, kako bo rešitev podrobneje urejena in kako se bo uresničevala. Pozornost bodo namenjali dostopnosti informacij o prostih delovnih mestih in polnemu spoštovanju čezmejnih delavcev. V Švici vsakodnevno prihaja na delo več kot 300 tisoč Francozov, Italijanov in Nemcev. Od okoli dveh milijonov priseljencev jih je okoli 70 odstotkov iz EU.

Načeloma si Unija želi, da odnosi s Švico ne bi več temeljili zgolj na ločenih sporazumih o posameznih področjih, marveč tudi na okvirnem sporazumu, ki bi zagotavljal trden sistem dvostranskih odnosov in pravno varnost. Poleg tega je ratifikacija protokola o pristopu Hrvaške k sporazumu o svobodnem gibanju (po referendumu je bila blokirana) omogočila, da se je Unija odpovedala dvema ukrepoma, sprejetima leta 2014. Švica je lahko spet začela polno sodelovati tako v evropskem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 kot tudi v programu Erasmus.