Zdravilo za ekstremni brexit

Gino Miller je aktivizem pripeljal v neposreden konflikt z britansko vlado. 

Objavljeno
20. april 2017 20.20
Jure Kosec
Jure Kosec

Večina Britancev si v prihodnjih šestih tednih ne želi ponovitve referendumske kampanje o izstopu iz Evropske unije, toda lahko se zgodi, da jo bodo, vsaj v omejeni obliki, vseeno dočakali. Za to utegnejo poskrbeti zagrizeni »remainerji« in eden njihovih najbolj prepoznavnih obrazov, Gina Miller.

Podjetnica in aktivistka, ki je prekrižala načrte vlade Therese May in po sodni poti dosegla glasovanje o sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe v britanskem parlamentu, se pripravlja na nov boj s političnimi mlini. S svojo najnovejšo iniciativo želi brexit postaviti v središče predvolilne kampanje, konkretno s podpiranjem tistih kandidatov, ki nasprotujejo načrtom vladajoče konservativne stranke, da državo, tudi če med pogajanji z evropskimi partnerji ne doseže zadovoljivega dogovora, čez dve leti popelje iz EU.    

 Iniciativa Best for Britain (Najboljše za Britanijo) bo volivce spodbujala k taktičnemu glasovanju in preseganju tradicionalne strankarske lojalnosti ter, poudarjajo njeni predstavniki, preprečila »ekstremni brexit, ki ni v interesu države«. Kot navaja spletna stran, prek katere so v dveh dneh zbrali 130.000 funtov zagonskih sredstev, skoraj desetkrat več od postavljenega cilja, bo njihova pozornost usmerjena tako v dajanje podpore poslanskim kandidatom kot v zagotavljanje »transparentnega, iskrenega in demokratičnega procesa izstopa« države iz EU. »Kandidatom, ki bodo obljubili tisto, kar je najbolje za Britanijo, želimo omogočiti, da dobijo dodatno podporo, ki jo potrebujejo za zmago,« je Millerjeva pojasnila na dan, ko je britanski parlament z veliko večino podprl predlog Therese May o razpisu predčasnih splošnih volitev 8. junija. »Volitve bodo bolj pomembne za prihodnost Britanije kot katere koli doslej,« je prepričana. »Kako bodo ljudje glasovali, bo ključno.«

Pripravljena na boj

V zadnjih mesecih je postala ena najbolj prepoznavnih, občudovanih in osovraženih oseb v Združenem kraljestvu. Njen aktivizem jo je pripeljal v neposreden konflikt z britansko vlado, iz katerega je izstopila kot zmagovalka. A tisto, kar je dosegla na sodišču, ni imelo bistvenega vpliva na potek britanskega izstopanja iz EU. Oba domova parlamenta sta na koncu vladi dala zeleno luč za uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe. 52-letna mati treh otrok je poraz v parlamentu v intervjuju za Financial Times nedavno opisala kot »neizogiben in moreč«. Nekaj mesecev kasneje je znova pripravljena na nov boj. Očitno je, da slaba izkušnja ni zlomila njene volje.

Aktivistka in njeni zavezniki v prihajajočih volitvah, na katerih se zagovornikom tako imenovanega trdega brexita obeta prepričljiva zmaga, vidijo zadnjo priložnost za povzdigovanje glasu. Referendum, kot vztrajajo, vladi ni dal neomejenega mandata za uresničevanje njegovega izida. Tako kot velik del opozicije opozarjajo na nevarnost nastanka prevelike koncentracije moči v izvršni veji oblasti, ki želi imeti popoln nadzor nad izstopnim procesom. Prepričani so, da mora imeti britanski parlament na koncu izstopnih pogajanj priložnost, da glasuje o dogovoru in vlado, če ta ni zadovoljiv, pošlje nazaj za pogajalsko mizo. Vlada na drugi strani opozarja, da bi to že v samem začetku izničilo britanska pogajalska izhodišča, EU pa spodbudilo k temu, da državi ponudi manj, kot bi ji sicer. Po prepričanju evroskeptičnih konservativcev je izstop iz EU brez dogovora boljša možnost kot pa pristanek na slab dogovor.

Volitve in brexit

Millerjeva očitno stavi na to, da bo brexit v volilni kampanji odigral odločilno vlogo. Po vsej verjetnosti ima prav, toda to ne pomeni, da se bodo Britanci v začetku junija izrekali o istem vprašanju kot na lanskem referendumu oziroma o tem, kakšen brexit si želijo. Odločali se bodo predvsem, kdo je tisti, ki lahko projekt izpelje do konca.

Politične stranke bodo med kampanjo pazljive, katera vprašanja in teme bodo postavile na vrh svoje agende. Med drugim se bodo poskušale izogniti odgovarjanju na tista, za katere verjamejo, da o njih ni več vredno razpravljati. Željo po obujanju referendumske kampanje je opaziti le pri razmeroma majhnem odstotku volivcev. Nedavna javnomnenjska raziskava YouGov kaže, da je več kot polovica tistih, ki so glasovali proti izstopu iz EU, prebolela referendumski izid. Vse, kar si želijo sedaj, je, da se država pomakne naprej.

Pri iniciativi Best for Britain vseeno upajo, da lahko zbudijo njihovo pozornost in jih prepričajo, da volijo za kandidate, ki bodo spoštovanje demokracije postavili pred uresničevanje političnih ciljev. Poudarjajo, da niso politično gibanje in da bodo podprli kandidate vseh strank, ki bodo pripravljeni sprejeti njihove zahteve.