Tiskane izdaje
Berlin – Pri enem koalicijskem upu kanclerke Merklove govorijo o njeni izgubi avtoritete in nujnosti, da ji v CDU kmalu poiščejo nasledstvo, pri drugem so med pogajalce uvrstili uporniške levičarje. Se pogajanja o novi vladi pod taktirko krščanskodemokratske prvakinje sploh lahko dobro končajo? Nekateri verjamejo, da jih lahko uresniči le Angela Merkel.
»Pričakujem, da bodo v CDU v prihodnjih štirih letih sprožili razpravo o nasledstvu Angele Merkel,« je tik pred začetkom koalicijskih pogajanj konservativne unije CDU/CSU z liberalci in zelenimi izjavil predsednik FDP Christian Lindner. Osemintridesetletni »čudežni deček« nemškega političnega odra, ki je svoje liberalce iz štiriletne zunajparlamentarne opozicije vrnil v bundestag, po poročanju revije Stern celo verjame, da bo političarka z »očitno izgubo avtoritete« sama uredila svoje nasledstvo in se ne bo zanašala na »taktiko uničevanja«. Lindner sicer pravi, da se nikakor noče vmešavati v notranje zadeve CDU, a tudi tam nekateri že preizprašujejo vladavino svoje dolgoletne voditeljice.
Za nove obraze v CDU
Tudi 44-letni krščanskodemokratski ministrski predsednik dežele Schleswig-Holstein Daniel Günther, ki že vodi črno-rumeno-zeleno »jamajško« koalicijo, si v prihodnjih letih želi novih obrazov v vodstvu CDU. Günther sicer poudarja, da govori o ljudeh za kanclerko Merklovo, a se mora 63-letna političarka po borni zmagi na septembrskih volitvah spet dokazovati prav pred pogajanji o tristrankarski koalicijski vladi, kakršne povojna (zahodna) Nemčija še ni poznala.
Predsednik FDP Christian Lindner. Foto: AFP
Pravzaprav gre celo za štiristrankarsko koalicijo, saj so po lastnih velikih izgubah zelo živčni tudi pri krščanskim demokratom sestrski CSU, kjer so se prej še najraje posvečali svoji Bavarski. To je popolnoma spremenila begunska kriza po letu 2015, ki je bavarskega ministrskega predsednika Horsta Seehoferja prelevila v ostrega kritika kanclerkine politike odprtih vrat. Zaradi vzpona nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD), ki ga pripisujejo tudi prihodu poldrugega milijona migrantov, je pravkar odstopil tudi krščanskodemokratski premier dežele Saške Stanislaw Tillich.
Tudi pri zelenih še ni povsem jasno, ali večina članstva stoji za svojima voditeljema Katrin Göring-Eckardt in Cemom Özdemirjem, ki sta videti naklonjena jamajški koaliciji. V pogajanja pošiljajo tudi Jürgena Trittina iz svoje stare levice, ki je politično odraščala v nasprotovanju konservativcem. A še en nekdanji minister iz te generacije Joschka Fischer svari pred nacistično tradicijo AfD, zaradi katere imajo po njegovem prepričanju nemške sredinske stranke tokrat posebno odgovornost. »Številni v aktivnem članstvu in vodstvu AfD govorijo kot nacisti in razmišljajo kot nacisti,« je nekdanji zeleni zunanji minister povedal za Spiegel. »Tradicija je nedvoumna.« Ko sliši govoriti parlamentarnega voditelja AfD Alexandra Gaulanda ali turinškega prvaka Björna Höckeja, ima Joschka Fischer pred očmi podobe v drugi svetovni vojni uničenega Kölna. »Ne vemo, kako se bo končal ta film.«
S socialdemokratsko SPD v opoziciji bodo preostale stranke politične sredine vsem preteklim in sedanjim nasprotovanjem navkljub morda pozorneje prisluhnile druga drugi. Sem vsaj konservativci ne štejejo Levice Sahre Wagenknecht in Dietmarja Bartscha, zato njihovi morebitni vladni partnerji za zdaj ostajajo le liberalci in zeleni. Joschka Fischer jamajško koalicijo celo vidi kot nujnost in tistim iz svoje stranke zelenih, ki bi ji radi nasprotovali, navaja znamenito pesem Boba Dylana: The Times They Are A-Changin'.
Številni opozarjajo, da je kanclerka Merkel izgubila avtoriteto. V ozadju prvi mož CSU Horst Seehofer, ki je postal velik kritik kanclerkine politike odprtih vrat Foto: AP
Liberalci in zeleni pa se bojijo kanclerkinih političnih spretnosti, zaradi katerih so socialdemokrati po obeh velikih koalicijah z njo kljub uveljavitvi številnih svojih političnih in družbenih programov izgubljali glasove.
Pogajanja bodo natančna
Če bodo »jamajška« pogajanja uspešno potekala, se bo že med njimi najverjetneje razjasnilo tudi razdeljevanje ministrskih položajev, pa čeprav udeleženci še vedno opozarjajo, da pogovori nikakor niso obsojeni na uspeh. Mnogi Nemci pa pravijo, da je pisana koalicija dobra za državo v spremenjenih časih, ki združujejo celo nekdanja nasprotja, na primer varovanje okolja in gospodarsko uspešnost. Nekateri celo menijo, da je prav Angela Merkel prava političarka za njeno organiziranje. »Sesanje idej«, ki ji ga je na volilni večer očital socialdemokratski prvak Martin Schulz, daje upanje na praktične rešitve, ki jih potrebuje Nemčija.
