Tiskane izdaje
Berlin – Podmladek nemških socialdemokratov Jusos še naprej zavrača novo veliko koalicijo s konservativno unijo CDU/CSU Angele Merkel, prav tako nekatera deželna vodstva SPD. Je tretja velika koalicija in četrta vlada dolgoletne kanclerke spet v nevarnosti?
Po raziskavi javnega mnenja agencije Infratest dimap, objavljeni v časopisu Welt am Sonntag, se nova velika koalicija med socialdemokrati in konservativci zdi zelo dobra le 37 odstotkom vprašanih, 52 odstotkom pa se ta čas zdi bolj slaba ali pa celo zelo slaba. Med temi je tudi veliko socialdemokratov, katerih predstavniki bodo v soboto glasovali o nadaljevanju pogajanj. Po njihovem koncu naj bi o usodi prihodnje nemške vlade odločilo še članstvo SPD, in 45 odstotkov vprašanih v anketi Civey, objavljeni v časopisih medijske skupine Funke, ne verjame, da bodo za.
Vodstvo SPD računa, da bodo članstvo prepričali argumenti. Predsednik Martin Schulz navaja, da so med sondiranjem terena uveljavili na desetine svojih programov, med drugim stabiliziranje višine pokojnin na 48 odstotkih plač, solidarnostne pokojnine za najrevnejše, brezplačne vrtce, celodnevne šole in poklicno izobraževanje, ponovno izenačitev prispevkov zaposlenih in delodajalcev za zdravstveno zavarovanje, zmanjšanje solidarnostnega prispevka za vzhodno Nemčijo za 90 odstotkov prebivalstva, povečanje otroškega dodatka. Skupaj s konservativci so tudi sklenili, naj Nemčija v prihodnjih štirih letih dobi poldrugi milijon novih stanovanj, investicije v cestno in drugo infrastrukturo ter intenzivno digitalizacijo.
Pri konservativni uniji poudarjajo dogovor o priseljevanju, saj v skupnem dokumentu govorijo o zgornji meji za vse priseljence. Strinjajo pa se s priseljevanjem kvalificirane delovne sile ter omenjajo vlaganja v promet in infrastrukturo, večjo pomoč družinam in zmanjšanje solidarnostnega prispevka za vzhodno Nemčijo.
Boj za zasluge
Mnogi socialdemokrati se bojijo, da bodo volivci zasluge za nove vladne programe spet pripisali predvsem krščanskodemokratski kanclerki. Ta je zaradi begunske krize in vzpona nacionalistične Alternative za Nemčijo za svojo konservativno unijo sicer tudi sama dosegla le 32,9 odstotka glasov, a je vsem nasprotnim napovedim navkljub zmagala, pa tudi njen borni rezultat je veliko manj boren od socialdemokratskega. SPD se napovedujejo še spori z bavarsko CSU, ki je zaradi lastnih velikih izgub, zaradi katerih se iz münchenske vladne palače že umika dolgoletni bavarski premier Horst Seehofer, vsaj doslej napovedovala pomik na desno. Prihodnji bavarski premier Markus Söder zdaj govori o preprečevanju razkolov »meščanskega tabora« in njegovo obrambo pred AfD, ki je po njegovem prepričanju blizu nacionaldemokratski NPD. A je visoki politik krščanskih socialistov Alexander Dobrindt socialdemokratom očital »vstajo palčkov«, potem ko je nekaj njihovih politikov zahtevalo popravke petkovega dogovora.
Položaj poskuša miriti vplivna socialdemokratska parlamentarna prvakinja Andrea Nahles, ki v rezultatih sondiranja terena za novo veliko koalicijo tudi vidi pravičen kompromis in je optimistična, da bo nedeljski strankarski vrh blagoslovil začetek uradnih pogajanj. Nekateri nemški raziskovalci skrajne desnice pa se bojijo, da bo morebitno še eno vladno sodelovanje leve in desne sredine le povečalo podporo Alternativi za Nemčijo.
Strahovi gospodarstva
»Velika koalicija simbolično pomeni nadaljevanje starega, kar lahko še potrdi in utrdi nezadovoljneže, ki že doslej niso čutili, da jih predstavlja,« je za časopis Handelsblatt dejal Matthias Quent, direktor jenskega inštituta za demokracijo in civilno družbo. Vendar pričakuje tudi izzive za AfD, ki jo bo vsaj del privržencev zdaj videl kot del vladajočih elit.
Prav tako so zaskrbljeni nekateri gospodarstveniki, ki sicer pozdravljajo upanje na vrnitev politične stabilnosti v osrednji evropski državi, ne pa tudi cene, ki jo bo treba plačati zanjo. Milijardam za pokojnine, zdravstvo, nego starejših in druge socialne programe se bodo zdaj pridružile nove, kar v časih gospodarske rasti in nizke brezposelnosti ni problem, a se lahko zaplete, če se bo gospodarska sreča zaradi domačih ali tujih razlogov obrnila. Pri združenju nemških delodajalcev (BDA) celo dvomijo o argumentih o naraščajoči revščini med ostarelimi, zdravstvu dveh razredov in vse večjih socialnih razlikah, v imenu katerih bo prihodnja vlada financirala številne projekte. Namesto tega opozarjajo na že zdaj veliko breme socialnih izdatkov in hitro staranje prebivalstva. »Še ena velika koalicija bo za Nemčijo zelo draga,« meni tudi predsednik združenja malih in srednje velikih podjetij Mittelstand Mario Ohoven. V intervjuju za Reuters je kritiziral večje stroške dela in poslabšano konkurenčnost ter se pritožil, da morajo biti nemška podjetja zadovoljna že, da davkov zanje ne bodo povečali, medtem ko jih drugje znižujejo.
Morebitna prihodnja nemška vlada napoveduje tudi več denarja za Evropo in evrsko območje, sredinski politiki pa čim prejšnje odgovore francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki se na območju evropske valute zavzema za več skupnih teles. Nekateri ekonomisti se že bojijo, da bo zaradi pomanjkanja strukturnih reform v programu nove velike koalicije, česar Macronu ni mogoče očitati, Francija prehitela Nemčijo. »Francija ima pred seboj zlato desetletje in bo od Nemčije kmalu prevzela status gospodarske lokomotive v evrskem območju,« napoveduje vsaj Holger Schmieding iz Berenberga. »Nemčiji gre tako dobro, da politiko bolj od reform zanima blaginja.«
