Tiskane izdaje
Berlin – Zaradi zakona proti sovražnemu govoru na internetu, ki ga je dobila Nemčija, so se mnogi že prej bali pretirane cenzure, zdaj pa je njegova žrtev postal pravosodni minister Heiko Maas. S twitterja je izginilo njegovo sporočilo iz leta 2010, v katerem je Thila Sarrazina imenovala idiot.
»Med obiskom islamske skupnosti Saarbrücken mi je postalo jasno, kakšen idiot je Sarazin,« je Maas, tedaj še posarski socialdemokratski prvak, tvital o nekdanjem visokem berlinskem strankarskem kolegu Thilu Sarrazinu, ki je Nemčiji že precej pred sedanjo begunsko krizo napovedoval velike težave zaradi premajhne rodnosti in prevelikega priseljevanja. Sporočilo socialdemokratskega ministra polnih sedem let ni motilo cenzorjev, konec tedna pa je nenadoma izginilo s twitterja. Kritiki verjamejo, da je Heiko Maas žrtev lastnega zakona proti sovražnem govoru na internetu.
Opozarjajo tudi na Twitterjevo blokado satirične revije Titanic zaradi norčevanja iz političarke Alternative za Nemčijo Beatrix von Storch, katere obsodbo policijskega »pomirjevanja barbarskih, muslimanskih, nasilnih moških tolp« s sporočili tudi v arabščini so pri omenjenem spletnem portalu blokirali že prej. »Ali veste, kako se Twitter imenuje po arabsko, ljuba policija iz Severnega Porenja - Vestfalije? Ja? Fuj! Jaz ne vem, kajti še najmanj si želim pomirjenih barbarskih, muslimanskih, nasilnih moških tolp!« so se norčevali v Titanicu in bili tudi sami kaznovani z izbrisom. Nemški liberalci in zeleni že zahtevajo odpravo ali korenite popravke zakona, ki po 1. januarju od spletnih organizacij v 24 urah zahteva odstranitev »očitno kaznivih« vsebin, saj po njihovem prepričanju to že ogroža svobodo govora in mnenja v državi.
Voditeljica zelenih Simone Peter (skrajno desno) in Cem Ozdemir na pogovoru z nemškim predsednikom Frankom Walterjem Steinmeierjem. Foto: Jesco Denzel/BPA via Reuters
Odločanje o tem, kaj so kaznive vsebine, je zdaj prepuščeno zasebnim ponudnikom medijskih portalov in generalna sekretarka FDP Nicola Beer meni, da ti niso sposobni razlikovati med nezakonitimi in neokusnimi mnenji, zadnje pa je v demokracijah pač treba prenašati. Voditeljica zelenih Simone Peter spominja, da so sami ponudili jasno alternativo sedanjemu zakonu. »Težko pribojevane pravice naše demokratične družbe moramo uveljaviti tudi na spletu,« piše v njihovem programu. »V digitalnem svetu se moramo enako kot v analognem boriti za svobodo, pravičnost, trajnost in demokracijo ter proti sovraštvu, hujskanju in nasilju.«
Zaščiteni sodniki
Zagovorniki novega zakona pa verjamejo, da lahko prav takšen, kakršen je, pomaga proti ljudem, kot sta Beatrix von Storch in njen kolega iz AfD Jens Maier. Tega toži sin nekdanjega teniškega asa Borisa Beckerja, ki ga je dosedanji dresdenski sodnik in zdaj parlamentarec najbolj nacionalistične nemške parlamentarne stranke na twitterju imenoval polčrnec. Mati Noaha Beckerja je hčerka znanega ameriškega fotografa temne polti in nemške učiteljice, Maier pa se zdaj brani, da tvita ni napisal sam, ampak njegov sodelavec. V vsakem primeru je tako žaljiv, da je svojega parlamentarca pokaralo celo vodstvo AfD, nekateri pa se sprašujejo, ali Maier po morebitnem koncu politične kariere sploh lahko ostane sodnik. »Ne počutim se zelo dobro ob misli, da takšni ljudje govorijo v imenu ljudstva,« meni tudi pravosodni minister Maas, a tudi poudarja, da o tem ne odloča on.
Noah Becker je vložil tožbo proti poslancu AfD zaradi rasistične pripombe na twitterju. Foto: AP
Sodniki so tudi v Nemčiji zaščiteni še bolj od državnih uradnikov, saj hočejo tako zaščititi tudi njihovo neodvisnost, a zanje kljub vsemu velja zapoved takšnega obnašanja »znotraj in zunaj svojega položaja«, ki ne ogroža zaupanja vanjo. Sodišče bo pri Maierju imelo o čem razpravljati, saj je na facebooku priseljence imenoval služinčad in v lanskem govoru svaril pred mešanjem ljudstev. Zaradi zadnje izjave so pri deželnem sodišču proti njemu sprožili disciplinski postopek in izrekli ukor zaradi spornega političnega delovanja, a sporni saški nacionalist zdaj miruje svojo sodniško dejavnost, postopek dviga parlamentarne imunitete pa je zapleten.
Morda bo lažje s kaznovanjem berlinskega osnovnošolskega učitelja angleščine, športa in glasbe, ki so ga zasačili pri objavljanju spornih videoposnetkov na youtubu. Zaradi pozivanja k »državljanom rajha«, ki ne spoštujejo Zvezne republike Nemčije in njenih organov, je vlada prestolnice Berlin Nikolaja N. že prijavila tožilstvu in niti uči ne več.
Nemčija pa se še naprej ukvarja z vprašanjem, kaj storiti v veliko manj jasnih primerih spornega izražanja na spletnih forumih, da ne bi s preveč prepovedmi ogrozili svobode izražanja. V strahu pred visoko denarno kaznijo iz nove zakonodaje proti sovražnemu govoru na internetu, ki lahko seže do 50 milijonov evrov, so v Facebooku blokirali tudi sporočilo odgovorne urednice do Rusije kritične publikacije InformNapalmDeutsch, ki Nemčijo zaradi zadržanosti ob iranskih protestih obtožuje – strahopetnosti. Če se mnogim ta beseda ne zdi ravno ekstremna, pa pri spletnem velikanu svojo odločitev utemeljujejo s standardi, ki prepovedujejo besedne napade, temelječe na rasi, etniji ali nacionalnosti. Irina Schlegel se zato v Bildu pritožuje, da jo »proruski troli že leta poskušajo odstraniti s facebooka, zdaj pa je njihovo delo olajšal novi zakon«.
