Tiha vojna napoved lažnim novicam

Bruselj – Kako velika lahko postane ranljivost Evrope ob političnih in podobnih manipulacijah na družbenih omrežjih, se je še enkrat razkrilo v analizah razsežnosti zlorab osebnih podatkov Facebooka in Cambridge Analytice.

Glede širokega pojma, za katerega se uporablja poimenovanje lažne novice, je splošno sprejeto, da bi morali narediti več, da jih preprečimo. V EU je bilo že kar nekaj poročil in analiz, a konkretnih ukrepov še ni na obzorju. Evropski komisar za varnost, Britanec Julian King, se je v pismu komisarki za digitalno gospodarstvo in družbo Mariji Gabriel, katerega vsebina je bila predložena Financial Timesu v objavo, zavzel za jasen načrt pravil igre za socialne medije med kampanjo. Bolj je naklonjen sprejemanju obveznosti kot samoregulaciji, ki bi bila bliže interesom panoge.

Varovanje podatkov

Kingova logika je, da se kibernetična varnostna grožnja po začetni usmeritvi v sisteme zdaj »vse bolj osredotoča na uporabo kibernetičnih sredstev za manipuliranje vedenja, krepitev socialnih delitev, spodkopavanje naših demokratičnih sistemov in demokratičnih institucij«. Prepričan je, da bi morali sprejeti ukrepe proti velikim spletnim podjetjem, ki lahko zlorabljajo zbrane osebne podatke. Samo v primeru Cambridge Analytice so podatki 50 milijonov uporabnikov facebooka končali v rokah podjetja, ki je delalo za kampanjo Donalda Trumpa.

King v pismu ugotavlja, da so »dejavnosti psihometričnega ciljanja« zgolj napoved globokih učinkov motnje, ki jih dezinformacije lahko imajo na delovanje liberalnih demokracij. Konkretno naj bi v skladu s komisarjevimi željami družbenim omrežjem postavili omejitve za uporabo zbranih podatkov za politične namene; večjo preglednost notranjih algoritmov, ki jih spletne platforme uporabljajo za promocijo zgodb; razkritje naročnikov sponzorirane vsebine na njihovih straneh. Evropska komisija naj bi svoje bolj konkretne načrte (najbrž brez zakonodajnih predlogov) predstavila konec meseca.

Priprave na volitve

V ozadju so strahovi, da bi različni akterji, tudi zunanji, z različnimi sistemi uporabe lažnih novic in družbenih omrežij lahko vplivali ali poskušali vplivati na različne volitve. V Bruslju imajo pred očmi evropske volitve prihodnje leto, na katerih so v posebnih okoliščinah nizke udeležbe in hitrega širjenja dezinformacij o EU še posebno očitna tveganja, ki izhajajo iz manipulacij na družbenih omrežjih kot tudi iz financiranja kampanj skrajnih in populističnih strank. Iz ruskih virov se je, denimo, že financirala (nekdanja) Nacionalna fronta Marine Le Pen.

V državah članicah, tudi v Franciji, napovedujejo strožje ukrepanje proti lažnim novicam med kampanjami, denimo njihovo odstranjevanje. Ni jasno, kako bi to lahko potekalo v praksi. Na Nizozemskem je že veliko razprav, ker je posebna skupina, ki se pri EU (v zunanji službi) ukvarja s kremeljsko propagando, v svojem rednem poročilu omenjala ruski »fake news« v treh nizozemskih medijih glede sestrelitve MH17 in o Ukrajini. Očitek je, da se evropsko uradništvo ne bi smelo ukvarjati s takšnim nadzorom nad poročanjem evropskih medijev.

Koalicija proti dezinformacijam

Bruselj bo v pripravi svojih predlogov upošteval priporočila več kot treh ducatov evropskih neodvisnih strokovnjakov, ki so marca za evropsko komisijo pripravili posebno analizo. Med drugim priporočajo ustanovitev koalicije proti lažnim novicam, ki bi vključevala spletne platforme, medije (tudi tradicionalne), civilnodružbene organizacije. Strokovnjaki sicer nočejo uporabljati pojma lažne novice, ampak dezinformacije. Pojem lažne novice da je bil že preveč zlorabljen, saj vplivneži z njim pogosto poskušajo očrniti pisanje o stvareh, s katerimi se ne strinjajo.

Neodvisni strokovnjaki opredeljujejo dezinformacije kot napačne, nenatančne ali zavajajoče vsebine, pripravljene ali promovirane za dobiček ali namerno povzročanje javne škode. Kakšnega »črnega seznama« ne zagovarjajo, saj bi preveč spominjal na cenzuro. »Nočemo ministrstva za resnico,« je eno od sporočil komisarke Gabrielove. Evropska komisija naj bi spodbujala medijsko in informacijsko pismenost vseh državljanov, tudi z usposabljanjem učiteljev. V kontekstu bitke proti dezinformacijam naj bi spodbujala financiranje kakovostnega novinarskega dela. Članicam so predlagali še razmislek o davčnih olajšavah, kakršne so izvzetje iz DDV.