Tiskane izdaje
Makedonski parlament je tudi v drugo potrdil zakon, s katerim bo Makedonija postala uradno dvojezična država. Predsednik države Gjorge Ivanov je danes sporočil, da zakona ne bo podpisal. To lahko vodi v njegov odpoklic in stopnjevanje napetosti v državi.
Gjorge Ivanov trdi, da lahko zakon izzove blokado institucij in odpre vprašanje ustavne ureditve države. Kot je poudaril, zakon zaradi svoje represivne vsebine in nasilnega sprejetja ni izraz demokracije, temveč je izraz tiranije parlamentarne večine nad večino državljanov, ki niso nikoli glasovali niti ne bi nikoli glasovali za politični program, ki vsebuje tak neustaven, protidržaven in v temeljih nepravičen zakon. Sklenil je z besedami, da mu podpisa ne dovoljujeta niti ustava niti njegova vest. V Makedoniji so v žargonu njegovo potezo označili kot žepni veto, ki v nasprotju s suspenzijskim vetom ne odlaga, temveč blokira sprejetje zakona.
Višji cilji predsednika države
Makedonski parlament je zakon o jezikih prvič potrdil 11. januarja, vendar je Ivanov zavrnil njegov podpis. Po drugi potrditvi v parlamentu je Ivanov zakon obvezan podpisati, ker je z makedonsko ustavo predvideno, da lahko predsednik države le enkrat zavrne podpis katerega koli zakona. Brez njegovega podpisa zakona ni mogoče objaviti v uradnem listu, da bi lahko začel veljati.
Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov Ivanov grobo krši ustavo, spet drugi pa hvalijo njegovo potezo, ki da sledi višjim ciljem. Pravnik Dimitar Apasijev pojasnuje, da se lahko predsednik sklicuje na dosedanje presedane. Podpis zakona sta pred njim dvakrat zavrnila tudi nekdanja predsednika Kiro Gligorov in Boris Trajkovski. Leta 1997 in 2001 sta tako že sprejeta zakona končala v predalu. Kot navaja Apasijev, ima zavestna kršitev ustave pravno ozadje in se opravičuje z doseganjem vzvišenega cilja in varovanjem najširšega javnega interesa. Njegovo ravnanje naj bi bilo etično dosledno, čeprav s kršitvijo ustave tvega odpoklic in izgubo predsedniške funkcije.
Drugi del javnosti je prepričan, da je Ivanov grobo prekoračil svoje pristojnosti, ker ocena ustavnosti zakonov ni njegova naloga. Kljub temu se nekateri strinjajo, da bi bilo treba vsebino zakona dopolniti in da je prišlo do kršitev poslovnika med razpravo v sobranju, kar daje Ivanovu dodaten argument, da ne podpiše zakona.
Napetosti v državi naraščajo
Sobranje je zakon o jezikih, s katerim bo albanščina postala drugi uradni jezik v makedonskih državnih institucijah in organih, podprlo s 64 glasovi poslancev. Proti ni glasoval nihče, prav tako se ni nihče vzdržal. Največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE, ki zakonu nasprotuje, je poskušala preprečiti njegovo sprejetje, tako da je k predlogu vložila več kot 36.000 amandmajev, vendar je predsednik parlamenta Talat Xhaferi zavrnil razpravo o njih. Pred zgradbo parlamenta je včeraj proti zakonu protestiralo tudi nekaj sto ljudi.
Ker je predsednik parlamenta zavrnil razpravo o amandmanih, je skoraj prišlo do fizičnega obračuna med bivšim vodjo VMRO-DPMNE Nikolo Gruevskim in Xhaferijem, zaradi česar so posredovali varnostniki. Na napoved prvaka VMRO-DPMNE Hristijana Mickovskega, da ga bo kazensko ovadil zaradi kršitve ustave in zakonov, je Xhaferi odgovoril, da gre za politično stališče, kajti zakon je podprlo 64 od skupno 120 poslancev, ki so tako postavili piko na dvomesečno nategovanje oblasti in opozicije o sprejetju tega akta. Xhaferi ni hotel ugibati, kaj se bo zgodilo, če Ivanov zakona ne bo podpisal, poudaril pa je, da je obvezen podpisati ukaz o njegovi razglasitvi, ker bo v nasprotnem primeru kršil ustavo.
Zakon o uradnih jezikih je za številne Makedonce sporen, ker predvideva albanščino kot uradni jezik v vseh državnih ustanovah in okoljih, kjer živi več kot 20 odstotkov Albancev. Uvedba albanščine kot uradnega jezika je bil tudi pogoj albanskih strank za podporo vladi pod vodstvom Zorana Zaeva, ki je prepričan, da je zakon skladen z ustavo. Nasprotniki zakona o jezikih so napovedali nove proteste. Napetost raste tudi na družbenih omrežjih, ki so polna žalitev na račun politikov, ki so se zavzeli za enakopravnost makedonskega in albanskega jezika.
