Tiskane izdaje
Katalonska družba je razočarana, jezna in predvsem razklana. Takšna je bila videti tudi minuli konec tedna, ko je v Barcelono na slavnostno odprtje svetovnega kongresa mobilne telefonije prispel španski kralj Filip VI. Nekateri so ga hoteli izžvižgati in so med tem zahtevali »izpustitev političnih zapornikov«, drugi so vzklikali, naj živi dolgo.
Čeprav Katalonija zdaj že mesece politično stopica na mestu, monarh v tem času ni niti črhnil o dialogu, zaradi česar se nedeljske otvoritvene večerje protestno nista udeležila barcelonska županja Ada Colau in predsednik katalonskega parlamenta Roger Torrent. Prvi dami Barcelone se suverenova nepripravljenost, da bi vsaj poskusil pomiriti strasti, »ne zdi primerna za demokracijo 21. stoletja«. S tem, ko ne reče nič - niti na policijsko nasilje nad katalonskimi volivci 1. oktobra se doslej ni odzval -, po njenem mnenju utrjuje nasilno politiko premiera Mariana Rajoya do Kataloncev. Ti medtem notranjepolitično spremljajo, kako se vodilni independentistični sili - Skupaj za Katalonijo [JxCat] Carlesa Puigdemonta, ki je še naprej v eksilu v Belgiji, in Republikanska levica Katalonije [ERC] Oriola Junquerasa, ki je še vedno za zapahi v Madridu - ne moreta dogovoriti, kdo naj bi vodil katalonsko vlado in kako.
Če naj bi vpeljali vzporedno dvoglavo predsedstvo in bi bil en predsednik Puigdemont v Bruslju, ERC zahteva, kot piše La Vanguardia, da bi bil v Barceloni predsednik generalitata Junqueras. Ta logika da je edina pravšnja, kajti tudi doslej je bil prvi predsednik katalonske vlade in drugi podpredsednik. V javnosti je resda slišati nekatera druga imena na čelu prihodnje vlade, kot so, recimo, Jordi Sànchez, Jordi Turull in Elsa Artadi, kakor je prav tako brati, da niso, če pogajanja med desnimi in levimi independentisti ne bodo uspešna, nemogoče niti nove volitve ...
In javno mnenje?
Medtem ko se independentistična katalonska politika tragično trga - vir blizu nekdanji katalonski vladi je za Delo povedal, da se prebegli politik zaveda, da lahko (mednarodno) hitro pade v pozabo -, so rezultati zadnje raziskave, ki so jo opravili v centru katalonske vlade za merjenje javnega mnenja, pokazali, da podpora neodvisnosti pada. Po vseh peripetijah med Barcelono in Madridom v zadnjih mesecih si odcepitve od Španije želi le še 40,8 odstotka Kataloncev. Za primerjavo: oktobra jih je bilo 48,7 odstotka. Institucionalno jih dobrih 36 odstotkov meni, da je najboljša ureditev »avtonomna skupnost«, medtem ko jih slabih 33 odstotkov verjame v »neodvisno državo«; jeseni je bilo takih več kot 40 odstotkov. Še kakih 22 odstotkov jih je za »državo znotraj federalne Španije«, slabih 7 odstotkov pa jih zagovarja »regijo«.
Hkrati se opazno spreminja politično ozračje v državi, kjer vedno bolj opozarja nase Albert Rivera, predsednik liberalne stranke Ciudadanos (Državljani). Raziskave jih postavljajo na prvo mesto in kažejo, da se utegne na prihodnjih parlamentarnih volitvah tudi v Španiji posloviti stari bipartizem. Očitno je, da se niti socialisti (PSOE) niti konservativna Ljudska stranka (PP) niso sposobni posodobiti v transparentni moderni politični formaciji in pritegovati mlade, nadarjene ljudi. V stranki Državljani, v kateri so po zadnjih volitvah obljubili podporo mandatarju Marianu Rajoyu, zdaj nezadovoljni opozarjajo, da konservativna vlada ne upošteva sprejetih dogovorov in ne izpolnjuje danih zavez - zato pa je že od jeseni v slepi ulici sprejemanje proračuna za leto 2018.
V tej stranki pogojujejo svojo podporo, denimo, z znižanjem davka na dohodek, poenotenjem plač v policiji, v nacionalni in regionalnih, kakor tudi zahtevajo, da poslanci, obtoženi korupcije, ne bi več smeli opravljati parlamentarne službe ... Od konservativne vlade, pogreznjene v korupcijske afere in obsedene s katalonsko problematiko, zahtevajo, naj se korenito predrugači: v nasprotnem bo še naprej ohromljena, kar ne more trajati v nedogled, se zavedajo v Ciudadanos, vse bolj samozavestni po velikem uspehu, ki so ga decembra lani dosegli na parlamentarnih volitvah v Kataloniji.
Vprašanje za vse Špance
Čeprav je uradna Barcelona trenutno politično blokirana, Albert Rivera (v intervjuju za francoski Le Monde) verjame, da bodo independentisti na koncu le sestavili vlado in nato znova poskusili zagnati kampanjo za še en referendum o neodvisnosti. Kot si predstavlja, bodo Katalonci - s podporo Baskov - to hoteli doseči z ustavno reformo, ki bi priznavala pravico do samoodločbe.Sam to možnost kot velik zagovornik enotne Španije in enotne Evrope izpodbija, še preden bi jo lahko začeli uresničevati, in trdi, da bi morali o prihodnosti Španije vedno odločati vsi Španci. Pod morebitno njegovo premiersko taktirko se Kataloncem, ki hrepenijo po republiki, nemara slabo piše, saj bi si »prizadeval za močno vlado v Madridu« in »močno špansko državo, ki bo navzoča povsod in v vseh sektorjih javnega življenja« - »posebno v Kataloniji«, kjer da je bilo v zadnjih desetletjih preveč stvari izpuščenih iz španskih rok.
