Tiskane izdaje
Bruselj – V evropskih institucijah in članicah območja evra so pozno zvečer dočakali nove grške predloge, je pa že zdaj očitno, da je po večmesečnih zapletih prišel čas sprejetja takšnih ali drugačnih odločitev.
»Vsi scenariji so slabi,« je povedal vir pri EU, ki je dogajanje v prihodnjih dneh označil za – zgodovinsko. Veliko je odvisno od tega, kako bodo grški sveženj s predlaganimi reformami in takojšnjimi ukrepi najprej ocenile institucije in na jutrišnjem zasedanju finančnimi ministri skupine z evrom.
V nedeljo bosta drug za drugim dva vrha: najprej se bodo sestali voditelji članic območja z evrom in nato še voditelji vseh 28 članic. Negotovo je, ali Grčija sploh lahko dobi nov dolgoročni sporazum.
Novi predlogi Aten, o katerih so pisali grški mediji, niso drugačni od tistih, ki so bili na mizi v zadnjih tednih. Med drugim je predvideno zvišanje DDV za gastronomijo in hotele. Nepriljubljeni nepremičninski davek, ki ga je Siriza hotela odpraviti, bi ostal. Poleg tega bi – to je premier Aleksis Cipras že napovedal v evropskem parlamentu – skoraj povsem odpravili zgodnje upokojevanje. Starost za redno upokojevanje bi razen v izjemnih primerih, denimo 40 let delovne dobe, postopoma zvišali na 67 let.
Ponuditi upanje
V zameno za takojšnje sprejetje prvih ukrepov bi si Grčija lahko zagotovila nekajmesečno kratkoročno pomoč, menda več kot deset milijard evrov, da bi plačala obveznost do ECB (20. julija 3,5 milijarde), IMF in drugih upnikov. V zadnji fazi pred prekinitvijo pogajanj je bilo Grčiji v okviru podaljšanja starega programa do novembra ponujenih 15,5 milijarde evrov. Po finančni konstrukciji bi 8,7 milijarde šlo iz reševalnega sklada EFSF, 3,5 milijarde iz IMF in 3,3 milijarde od ECB (dobički iz grških obveznic v njeni lasti).
V Berlinu vztrajajo, da pogoj za vsako kratkoročno pomoč ni le takojšnje sprejetje ukrepov v grškem parlamentu, temveč tudi dolgoročna perspektiva, kakršno bi zagotovil tretji program pomoči (po oceni IMF več kot 50 milijard evrov) z reformno-varčevalnimi pogoji.
Grčija je v sredo pri kriznem mehanizmu ESM zaprosila za triletni program, a postopki za njegovo sprejetje so dolgi in zapleteni. Že tako mora biti najprej sprejeta ocena, ali je izpolnjen prvi pogoj za pomoč – ogroženost območja z evrom.
Poleg tega morajo tri institucije oceniti vzdržnost dolga. Zaradi visokega zneska, negativnih izkušenj z izvajanjem zavez in izgubljenega zaupanja po navedbah vira niso vse članice pripravljene začeti pogajanj o še enem orjaškem rešilnem programu. O tem bodo odločali finančni ministri, potrditi pa ga mora več parlamentov.
Velika tema bo tudi zadolženost. Članice zavračajo klasični odpis kot neskladen z evropsko pogodbo, pripravljene pa so razpravljati o nadaljnjem znižanju obresti (za velik del dolga se do leta 2022 sploh ne plačujejo) in podaljšanju rokov plačila. Ti se iztečejo leta 2054. To so Grčiji obljubili že leta 2012 s pogojem, da izpolni reformno-varčevalne zaveze.
Po mnenju evropskega komisarja za gospodarske zadeve Pierra Moscovicija bi upnice v zameno za reforme »morale Grkom ponuditi obzorje, upanje«. Tudi v očeh predsednika evropskega sveta Donalda Tuska je pot do položaja »win-win« bolj ali manj jasna: realistični predlog iz Aten bi se morali ujemati z realističnim predlogom upnic glede vzdržnosti dolgov. Tudi IMF je na tej liniji. A vajeti glede odpustkov so v rokah članic.
