Trobila, ki sadijo rožice in pribijajo na križ

Počasni tradicionalni mediji že dolgo ne zmorejo povedati vsega, kar nenehno pljuska na spletnih socialnih omrežjih. Tudi v predvolilni kampanji za predsednika Francije potekajo pomembne politične igrice na facebooku, twitterju, youtubu in še kje.

Medtem ko je strokovnjak za politično komuniciranje Christoph Piar za Le Figaro povedal, da televizija še naprej ohranja vlogo osrednjega komunikacijskega orodja in uživa največ zaupanja v javnosti, se pri razširjanju političnih vsebin na drugo mesto že postavljajo spletni mediji. Kar televizija pove, twitter, facebook in drugi razširjajo naprej in dopolnjujejo. Nedavno drugo predvolilno televizijsko debato, v kateri se je za BFMTV in CNews prvič soočilo vseh enajst kandidatov za predsednika države, si je ogledalo 6,5 milijona ljudi, uradni hešteg oddaje #LeGrandDebat pa je bil uporabljen še več kot milijonkrat, hkrati je bilo na temo televizijskega soočenja poslanih tudi poldrugi milijon sporočil. Očitno je, da se je od zadnjih predsedniških in parlamentarnih volitev leta 2012 bistveno povečalo število Francozov, priključenih na najrazličnejše komunikacijske kanale. Digitalni svet je postal eno od ključnih vozlišč nagovarjanja volilne baze. Politiki je v pomoč, lahko pa jo tudi spodkopava: primer je tviteraško napadanje Alaina Juppéja (#alijuppe), ki je iz predsedniške tekme izpadel po porazu na predvolitvah desnice novembra lani.

Digitalna živost

Zdi se, da na novodobna pomagala še posebno veliko stavi kandidat Nepokorne Francije (La France insoumise) Jean-Luc Mélenchon. Čeprav ima radikalni levičar 65 let in mu nekateri očitajo, da je njegovo populistično levičarstvo povozil čas, se po priključenosti na sodobne kanale vede mladostno, če ni celo najbolj dinamičen med tekmeci. Na youtubu ima uradni televizijski kanal, na katerem objavlja redne tedenske preglede. Zanimanje javnosti je veliko, dokaz je več kot 270.000 naročnikov, ki lahko spremljajo, kaj si misli o dogodkih doma in po svetu. Na spletni televiziji izčrpno predstavlja politični program, hkrati pa redno tvita: ima več kot milijon sledilcev.

Spletno izjemno živa je tudi skrajna desničarka Marine Le Pen, ki med tem v videonastopih vse bolj razgalja sebe, ne sicer intimno, a pritiska na prave tone kot ljubiteljica živali, posebno mačk, obtožuje nehumane prevoze živali, razmere v klavnicah in podobno. Pred kamero se rada predstavlja v domačem okolju, s čimer želi popraviti karikirano podobo, ki jo o njej tudi zaradi očetove »fašistične« prtljage rišejo klasični mediji. Da je njeno stran na facebooku všečkalo že več kot 1,28 milijona facebookovcev in da ima še 1,3 milijona sledilcev na twitterju – s čimer se postavlja na prvo mesto med kandidati za Elizej –, nedvomno prispeva k večji normalizaciji njene javne podobe. A delo nikakor ni končano, kajti po anketi Kantar Sofres okrog 48 odstotkov vprašanih Francozov še vedno misli, da je voditeljica Nacionalne fronte nevarnost za demokracijo.

Koliko štejejo spletni propagandni kanali, dobro ve tudi republikanec François Fillon, čigar profila na facebooku in twitterju sta najbolj aktivna. Kljub temu ima za zdaj samo kakih 336.000 sledilcev na facebooku, na twitterju pa okrog 486.000 in je eden tistih, ki (zaradi afere Penelopegate) v klasične medije ne morejo prodreti; saj ga ves čas pribijajo na križ zaradi nemoralnosti domnevno lažnega zaposlovanja soproge kot parlamentarne asistentke in še dveh od svojih petih otrok. Zato ne preseneča, da se neredki Francozi pritožujejo, kako med tokratno predvolilno kampanjo spet veliko slišijo o formi, bolj malo pa o vsebini. Sploh pri nacionalnem Le Mondu, ki ima svoje ideološko in lastniško ozadje, da so »moralistično« neusmiljeni do konservativca Fillona, celo veliko bolj kot do prav tako aferaško popackane Marine Le Pen, medtem pa da favorizirajo velikega Fillonovega tekmeca: Emmanuela Macrona, vodjo gibanja En Marche!. Za nekatere ni nepomembno, da eden od velikih lastnikov Le Monda Pierre Bergé javno podpira kandidata Macrona, saj si želi, da bi popeljal Francijo v socialno demokracijo. Da je s svojim medlim slogom, »polnim praznine«, ne more voditi drugam kot v nov poraz, verjamejo vsi, ki podpirajo tviteraški izum #EmmanuelHollande: Francozom bi menda spet predsedoval oportunist, kakršen je že sedanji prvi mož v državi Hollande. Predmet polemike je tudi Macronovo davčno prikazovanje imetja: prijavil je domnevno bistveno manj premoženja, kot ga ima v resnici.

Med tem pa tudi socialist Benoît Hamon, ki ga med peterico najbolj obetavnih kandidatov ankete javnega mnenja kljub nekaterim revolucionarnim in naprednim idejam ne pošiljajo v drugi krog, uporablja kot lastno propagandno trobilo posebno instagram in twitter. Na njih se (njegova ekipa) osredotoča predvsem na sveže predloge, še zlasti na univerzalni temeljni dohodek …

Tretje debate ne bo

Zdaj je jasno, da tretjega televizijskega soočenja, načrtovanega za 20. april na TV2, ko naj bi v studio spet razpravljalo vseh enajst kandidatov, ne bo. Več jih je, zaradi prenatrpanega urnika, vnaprej odpovedalo prihod. Tako bodo nekaj dni pred prvim krogom na javni televiziji predvajali samo kratke intervjuje … To odločitev so neredki analitiki pozdravili. Po prvih dveh, ki sta trajala štiri ure, so gledalci menda slišali preveč leporečja in na koncu ugotovili, da ni bilo vredno bedeti tako pozno v noč.