Tiskane izdaje
Bruselj - Novi orjaški sveženj pomoči, stroge zahteve upnic, obstanek Grčije v evru. To je razplet večdnevnega pogajalskega maratona, na katerem so bile zakoličene smeri reševanje do vratu zadolžene države.
Glede na potek pogajanj so na vrhu območja z evrom obveljale rešitve, ki so bile dan prej na mizi finančnih ministrov. Zaradi izgube zaupanja v vlado Aleksisa Ciprasa upnice zahtevajo, da pred začetkom pogajanj o pomoči iz sklada ESM sprejmejo vrsto ukrepov: med drugim do jutri sprejeti zakonodajo o višjem DDV, samodejne reze državnih izdatkov v primeru neizpolnjevanja ciljev, ukrepe za vzdržnost pokojninskega sistema. Cipras, ki si je z manevri skrčil manevrski prostor, je bil pred izbiro - sprejetje ponujenega ali finančni zlom države z grozečim grexitom.
Koliko pomoči bo Grčija potrebovala, še ni natančno znano. Po oceni treh institucij za prihodnja tri leta potrebuje od 82 do 86 milijard evrov (okoli tretjine grškega BDP). Že do konca julija potrebuje sedem milijard, s katerimi bi lahko odplačala obveznosti do ECB in drugih. Avgusta bi jih potrebovala še pet. Finančni ministri razpravo, kako bodo omogočili premostitveno pomoč Grčiji, preden bo uveljavljen načrtovan novi program pomoči. Vrh je tudi opozoril, da je hitra odločitev o programu pogoj za odprtje grških bank.
V končnici se je najbolj zatikalo glede prihodnje vloge IMF v izvajanju programa in privatizacijskega sklada s 50 milijardami državnega premoženja. Izkupiček iz upravljanja ali njegovo privatizacijo bi se namenil za odplačilo dolgov, naložbe in kapitalske injekcije bankam. Sklad je ena od večjih neznank kompromisa, saj sploh ni jasno, kje bo grška država zanj zbrala premoženje. Tudi pri vlogi IMF Cipras ni bil uspešen, saj si je želel čim bolj omejiti njegovo vlogo v programu. Tako pa bo IMF ostal del »trojke«, ki bo še naprej nadzirala izvajanje reform. Ob pomoči se Grčiji obeta prestrukturiranje dolgov evropskim upnikom - daljši roki plačil, podaljšanje moratorija in tudi nižje obresti. Klasični, nominalni odpis dolgov že tako sploh ni bil na mizi. Pogoj za olajšave je pozitivna ocena izvajanja prvih reform. Grčiji je namenjeno še 35 milijard iz različnih programov EU, s katerimi naj bi zagnali gospodarsko rast in odpiranje delovnih mest. Cipras je ob odhodu povedal, da je za njim težka bitka, pred pa Grčijo težke odločitve. Kljub temu je prepričan, da program omogoča Grčiji uspešno bitko z recesijo.
Grčija mora plesati po taktu upnic
»Vemo, da je papir potrpežljiv,« je glede grškega izpolnjevanja zavez povedala po končanem vrhu območja z evrom povedala nemška kanclerka Angela Merkel.
Kljub številnim pohvalam doseženega je bilo v diplomatskih krogih slišati kar veliko dvomov o grškem izvajanju zavez v prihodnjih tednih in mesecih. Zaupanje je bilo v zadnjih tednih že tako spodkopano, še zlasti ob grški enostranski prekinitvi pogajanj in referendumu. To je razlog za stroge roke in pogoje v sporazumu za vsako nadaljnjo pomoč. Še več, grški premier Aleksis Cipras je moral z vrha oditi z grenkim spoznanjem, da je Sirizina obljuba o koncu varčevalne politike v okviru obstoječega sistema evra neuresničljiva.
»Je Grčija kaj dobila, je bil sklenjen nov versajski sporazum?« se je glasilo eno od vprašanj Merklovi po vrhu. Nemška kanclerka je hitro pojasnila, da bodo Atene dobila visok znesek pomoči, da bodo del izkupička od privatizacije lahko namenile za naložbe (ne le za plačilo dolgov), da lahko pričakuje večje dolžniške olajšave od predvidenih leta 2012. Tudi francoski predsednik François Hollande - iz Pariza so v zadnjih dneh prihajali blažji toni kot iz Berlina - je opozoril, da Grčija ni zaprosila za dobrodelnost, marveč za rešilni program.
Ob takojšnjih ukrepih, ki so pogoj za začetek pogajanj o programu pomoči, se je Cipras zavezal še h kopici ukrepov, ki bodo morali biti sprejeti v soglasju s trojko. Spremeniti mora zakonodajo, ki je bila sprejeta v zadnjih mesecih in je v nasprotju s cilji prejšnjih, v Grčiji osovraženih rešilnih programov. Izjema so humanitarni ukrepi. Nadalje je zahtevana kopica reform na trgu dela, pokojnin, trga izdelkov. Bolj resno kot bivše vlade se bo moral lotiti klestenja privilegijev skupin, kakršna so lekarnarji.
Tudi pred grškim bančnim sektorjem so še zahtevni časi. Banke bodo gotovo še nekaj dni zaprte, kapitalski nadzor bo ostal v veljavi dlje. V rešilnem programu bo za stroške kapitalskih injekcij ali reševanja bank namenjenih od 10 do 25 milijard evrov. Ker v bankah primanjkuje denarja za izplačilo že tako omejenih dvigov, utegne v prihodnjih dneh ukrepati ECB in omogočiti bankam nekaj izredne pomoči. Grčija mora do sredine prihodnjega tedna prenesti v domačo zakonodajo evropska direktivo o reševanju bank, ki ureja tudi bail-in upnikov in varčevalcev.
Premostitveno financiranje, ki bo Grčijo držalo nad vodo, preden bo sklenjen nov program, bo zapleten projekt. Evropska komisija je finančnim ministrom predstavlja svoje predloge za črpanje denarja. Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling je omenil tri vire. Grčija bi lahko dobila dobičke od grških obveznic v lasti ECB. Drugi vir bi bil lahko evropski mehanizem EFSM, ki ga je EU med krizo ustanovila za pomoč članicam v finančni stiski. Da bi ga lahko uporabili, bi morali dobiti soglasje vseh 28 članic. Kot tretji možni vir pomoči je Schelling omenil dvostranska posojila.
