Tiskane izdaje
Bruselj - Zmaga Donalda Trumpa je v EU sprožila strahove, ki so še večji zaradi negotovosti o prihodnjih usmeritvah Washingtona. Pojavljajo se dramatične ocene o temeljiti preobrazbi Zahoda, kakršen je bil oblikovan v sedmih desetletjih po koncu druge svetovne vojne.
Evropska povezava je bila za ZDA ves čas po vojni glavna strateška zaveznica. V čestitkah Trumpu z željami po čim boljšem sodelovanju so voditelji članic omenjali skupne vrednote, ki združujejo čezatlantski prostor. Trump je bil, vsaj z izjavami v predvolilnem času, eden od njihovih grobarjev. Unija med drugim čaka njegove kadrovske rešitve na ključnih položajih, predvsem zunanjega in obrambnega ministra. Političnih in drugih povezav, kakršne so vedno obstajale z republikanskimi in demokratskimi kandidati na prejšnjih volitvah, ni.
Steinmeierjevo opozorilo
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je na ARD opozoril, da se Trumpovi svetovalci - v nasprotju s tradicijo - pred volitvami skorajda niso pojavili v Evropi. Tako predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker kot voditelji članic na čelu s kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Françoisem Hollandom Trumpa ne poznajo. Juncker je sicer v govoru v sredo zvečer v Berlinu opozoril, da so pred EU zahtevni časi, saj bo morala veliko bolj prevzemati odgovornost zase.
Prepričan je, da Američani »ne bodo trajno skrbeli za varnost Evropejcev«. To da bi v Evropi morali narediti sami in na novo zagnati projekt obrambne unije z ustanovitvijo evropske armade kot dolgoročnim ciljem. Prihodnja vloga ZDA v Natu je ena od najbolj kočljivih tem. Med kampanjo je ostro kritiziral evropske države, ki da ne izpolnjujejo obveznosti in plačujejo računov. V ZDA že vrsto let kritizirajo zaveznice, ker so hitro zniževale izdatke za obrambo. Gibanja so se obrnila šele v zadnjem letu. Slovenija je med članicami Nata po naložbah v obrambo med najbolj izpostavljenimi.
Za generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga ni dvomov o ameriški zavezi za obrambo evropskih zaveznic. Natovo varnostno jamstvo da je zaveza iz pogodbe in vse članice so se zavezale, da bodo branile druga drugo. »To je absolutno in brezpogojno,« je povedal Stoltenberg. Edini primer, ko je Nato aktiviral znameniti 5. člen pogodbe, so bili napadi v ZDA 11. septembra 2001. Po njih je bil v bitki proti terorizmu v Afganistanu z več tisoč zavezniškimi vojaki, tudi iz Evrope. Za pomlad je sicer napovedan mini vrh Nata v Bruslju, na katerega naj bi prišel Trump.
Trumpovo občudovanje Putina
Vzhodne članice najbolj skrbi Trumpovo občudovanje Vladimirja Putina in politično spogledovanje z njim, ki da bi lahko pripeljalo do velike trgovine med ZDA in Rusijo o Evropi. Ena izmed prvih preizkušenj bo razmestitev okoli 4000 zavezniških vojakov v treh baltskih državah in na Poljskem v okviru Natovega odvračanja Rusije. Poljski predsednik Andzej Duda je v čestitki ob izvolitvi spomnil Trumpa na obljubo ZDA o namestitvi vojakov na Poljskem. Rusko-ameriška trgovina o interesnih sferah bi vsekakor povzročila velike napetosti v EU.
Tudi čezatlantsko trgovinsko-investicijsko partnerstvo (TTIP), proti kateremu so letos na ulicah evropskih mest protestirale množice ljudi, bi utegnilo propasti. Trump je v enem od nastopov zatrdil, da so tako prostotrgovinski sporazumi kot Svetovna trgovinska organizacija - katastrofa. Trump je bolj kot svobodni trgovini naklonjen protekcionizmu. Ali bi njegovi predlogi - zidovi na mejah za priseljence in protekcionistični ukrepi - res lahko odpravili gospodarske težave, je v času populističnega ponujanja enostavnih rešitev drugotnega pomena.
V Bruslju, kljub temu da je TTIP v številnih analizah »obsojen na smrt«, njegove življenjske ogroženosti ne priznavajo. Tolažba je ugotovitev, da sta bila v ameriških predvolilnih razpravah bolj kot TTIP kočljiva obstoječ severnoameriški (Nafta) in letos podpisan pacifiški sporazum. TTIP, s katerim bi bili povezani dve največji gospodarski območji na svetu, je razumljen ne samo s trgovinskimi, marveč tudi z geopolitičnimi razsežnostmi. Z njim bi bil utrjen tradicionalni Zahod in čezatlantsko območje bi postavljalo pravila svetovne trgovine v 21. stoletju.
Na področju podnebne politike, uresničevanja lani decembra sklenjenega pariškega sporazuma, se utegne pošteno zaplesti. Trump ne verjame v podnebne spremembe. Njegova zmaga je tudi, vsaj po njihovih prvih sporočilih, okrepila samozavest evropskih populistov, kakršna sta Marine Le Pen v Franciji in Geert Wilders na Nizozemskem, ki pričakujejo podobna gibanja v Evropi. Tu je že več let navzoče globoko nezaupanje do elit. Zato bodo številne volitve prihodnje leto, tudi v Nemčiji in Franciji, novo tveganje za EU.
