Tiskane izdaje
Bruselj - Ameriški predsednik Donald Trump bo na zasedanju z voditelji drugih članic Nata zelo verjetno izrekel jasna pričakovanja Washingtona o zvišanju izdatkov za obrambo.
To v ZDA razlagajo z željo po pravičnejši delitvi bremen, saj sami plačajo kar 70 odstotkov vseh zavezniških izdatkov za obrambo. Evropske zaveznice, tudi Slovenija, napovedujejo postopno zviševanje v prihodnjih letih. Drugo pričakovanje je, da se bo Trump v Bruslju izrekel za jamstvo solidarnostne obrambe skladno z Natovim 5. členom.
Zasedanje bo na novem sedežu Nata, ki so ga gradili sedem let in naj bi bil simbol prenove zavezništva. Ob robu zasedanja bodo voditelji odprli spomenika berlinskemu zidu in 11. septembru. Po terorističnih napadih je bil 5. člen sprožen edinikrat do zdaj. Med voditelji bo predsednik črnogorske vlade Duško Marković. Njegova država bo v prihodnjih tednih uradno postala članica zavezništva.
Sinoči je več tisoč ljudi iz različnih civilnodružbenih organizacij in levičarskih skupin v središču Bruslja pod sloganom »Trump ni dobrodošel« protestiralo proti ameriškemu predsedniku in Natu. Protestniki so zahtevali več mednarodne solidarnosti. Trump bo danes opravil krajše pogovore tudi z voditelji institucij EU. V Bruslju sicer predvidoma sploh ne bo javno nastopil.
Spoznavna srečanja z voditelji institucij EU
Prizori ob obisku Donalda Trumpa so enaki, taki kot vedno, ko je v gosteh predsednik ZDA: zaprte so ceste, postaje podzemne železnice, stavbe. Na srečo je danes, ko bo osrednji del obiska, v Belgiji praznik. Za varnost skrbi 4000 policistov.
Ameriški predsednik bo v Bruslju preživel približno trideset ur. Po prihodu se je z ženo Melanio Trump v Kraljevi palači srečal z belgijskim kraljem Phillipom in kraljico Mathildo. Nato je bil na vrsti premier Charles Michel. Danes bo imel spoznavna srečanja z voditelji institucij EU in novim francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Eno od aktualnih vprašanj med EU in ZDA je pariški sporazum o podnebju, sklenjen konec leta 2015. Prejšnji predsednik Barack Obama je bil ena od gonilnih sil njegovega nastajanja, Trump pa dvomi o človeški krivdi za podnebne spremembe.
Osrednji del Trumpovega obiska bo današnje zasedanje voditeljev članic Nata. Ker bo kratko in ker je neuradno, se ga sploh ne obravnava kot vrh. Predvsem zato, ker je Trump razglašal, da je Nato zastarel, in ostro kritiziral evropske zaveznice, je glavno vprašanje, kako bo izrazil zvestobo zavezništvu in 5. členu atlantske pogodbe, ki zagotavlja solidarnost – napad na eno članico je napad na vse. Belgija bo na slovesnosti v uporabo predala nov sedež zavezništva. Velik, sodoben kompleks na robu Bruslja je stal okoli 1,1 milijarde evrov.
Jasen scenarij
Celotno srečanje je zamišljeno kot pozitiven prikaz zavezništva. Diplomati pravijo, da »bo Trump slišal sporočila, ki ga bodo prepričala, da Nato res šteje«. Glede na dosedanji potek Trumpove turneje, med katero je vse potekalo po pričakovanjih, naj bi bil potek zasedanja bolj ali manj predvidljiv. Vsak voditelj bo imel za nastop na razpolago le strogo odmerjene štiri minute. Na koncu ne bo sprejeta skupna izjava, pred časnikarji bo nastopil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Glavne teme so tri: okrepljena vloga Nata v boju proti terorizmu (Islamski državi), poštena delitev bremen med zaveznicami in posledično sama čezatlantska povezava. Zavezništvo bo uradno postalo članica koalicije proti Islamski državi. Do zdaj je bil položaj nenavaden. Četudi so vse članice v koaliciji, je Nato imel le status opazovalca. Članstvo sicer ne bi pomenilo sodelovanja Nata v napadih ali v njihovi pripravi. Osredotočen bo na usposabljanje varnostnih sil in gradnjo institucij, ki bo sledila osvoboditvi Mosula v Iraku in Rake v Sirije.
V novih okoliščinah je posebno težko vprašanje delitev bremen pri naložbah v obrambo. Pod Trumpom so se v ZDA še okrepile zahteve, da se morajo evropske članice končno resneje lotiti uresničevanja zaveze z vrha v Walesu leta 2014, po kateri naj bi se v desetletju približale cilju o naložbah v obrambo v višini dveh odstotkov BDP. Ne da bi ZDA izgubile interes za Nato. Stoltenberg izraža zadovoljstvo, ker je zaveznicam lani uspelo obrniti trend in po dolgotrajnem zmanjševanju izdatkov namenilo več denarja za obrambo.
Kaj je trojni C
»A delitev bremen niso le izdatki,« je opozoril Stoltenberg. V zavezništvu govorijo o novem sloganu, tako imenovanem trojnem C: delitev bremen naj bi se merila v denarju (cash), zmogljivostih (capabilities) in prispevkih v Natove misije (contributions). Dvoodstotni cilj so lani dosegle le Estonija, Grčija, Poljska, ZDA in Združeno kraljestvo. Slovenski delež znaša okoli odstotek BDP in je v spodnji tretjini. Pri ključni točki, deležu naložb v opremo, je Slovenija najslabša med vsemi. Z letošnjim zvišanjem proračuna za 24 milijonov in poznejšim zvišanjem vsako leto za 30 milijonov naj bi se položaj izboljšal.
Tudi sistem preverjanja izpolnjevanja načrtov je po novem bolj razdelan. Nacionalni načrti bodo po Stoltenbergovih besedah pokazali, kako bodo članice izpolnile zaveze o treh C. To bodo članice morale prvič narediti decembra. Stoltenberg bo nato za februarsko zasedanje obrambnih ministrov pripravil poročilo. Slovenija dodatnega denarja naj ne bi porabljala za plače, ki v slovenskem obrambnem proračunu pomenijo več kot tri četrtine stroškov, ampak za naložbe, nakup opreme in operacije.
Trump bo po srečanju odpotoval v Italijo, na vrh G7. Eden od diplomatov se je pošalil, da bo od tam odšel zadovoljen, ker bo videl, da je nov sedež Nata velik objekt – večji kot ameriške letalonosilke. Lani je v nekem televizijskem nastopu razmere v Bruslju primerjal s peklom. Med obiskom si bo ogledoval bolj ali manj najlepše stvari. Njegova žena Melania pa si bo v družbi spremljevalke belgijskega premiera Amélie Derbaudrenghien ogledala muzej znamenitega belgijskega nadrealista Magritta. V programu za dame bo sodelovala tudi spremljevalka slovenskega premiera Mojca Stropnik.
