Tudi fičo iz Kragujevca piše zgodovino

Bruselj – »Od kod je tale avto, nekje z vzhoda?« me je vprašala kolegica s portugalske televizije, preden je sedla za volan avtomobila in začela snemati prispevek. Na prestižnem kraju v novi Hiši evropske zgodovine je predstavljen beli fičo, zastava 750 S, z ljubljanskimi registrskimi oznakami iz jugoslovanskih časov.

Nov bruseljski muzej, ki se bo uradno odprl jutri pod okriljem evropskega parlamenta, deluje v sedmih nadstropjih na okoli 4000 kvadratnih metrih razstavnih površin v parku Léopold. Vodja njegove strokovne ekipe Taja Vovk van Gaal, ki je pred več kot desetletjem vodila Mestni muzej Ljubljana, fička razume kot širši simbol mobilnosti v povojni Evropi. »Proizvodnja avtomobilov se je povečala, ljudje so več potovali in spoznavali svet. Trgovanje ne pozna meja,« je povedala. Avtomobilov po licenci italijanskega Fiata niso izdelovali le v Jugoslaviji, temveč tudi na Poljskem.

Čeznacionalno razumevanje zgodovine

»Izdelan je bil v Kragujevcu, kupili smo ga pred nekaj leti v Nemčiji, registrske tablice so iz ljubljanskega Mestnega muzeja,« je o razstavljenem fiču povedala Vovk van Gaalova. Fiča njegova »večnacionalnost« razlikuje od vzhodnonemškega trabanta. Muzej se ne ukvarja samo z zgodovino EU, temveč s celotno Evropo. »Osredotočamo se na vse 'izme' v 19. stoletju, ki so nato oblikovali zgodovino dvajsetega stoletja,« je pojasnila. Na ogled je več kot 1000 eksponatov iz 35 držav, tudi iz nekdanje Sovjetske zveze. Ukvarjajo se z idejo Evrope, njenimi zemljevidi, antično mitologijo.

Z drugačnimi metodami poskušajo predstaviti bistvo Evrope. »Ali ni prav kritični duh eno poglavitnih odlik Evropejcev?« je citat francoskega zgodovinarja Jacquesa Le Goffa, postavljen v najvišjem nadstropje palače. S takšnimi citati bodo obiskovalcem poskušali splošno idejo o temi, ki je predstavljena na katerem od delov razstave. V Uniji z 28 članicami, v kateri je zgodovina še vedno razumljena kot nacionalna zgodovina, Poljak in Portugalec, denimo, pa imata povsem drugo optiko, želijo vzpostaviti čeznacionalno razumevanje zgodovine Evrope.

Takšen muzej ne more brez Karla Marxa in Friedricha Engelsa. Imajo repliko pištole Gavrila Principa. Ena od jedrnih tem je holokavst kot srž spomina na 20. stoletje. Razdelane so krize, kakršna je bila naftna kriza v 70. letih, ki je zaznamovala življenje danes ne več najbolj mlade generacije. Sledili so časi protestov proti oboroževanju v Evropi in gibanja proti jedrski energiji. Vsakdanje življenje orisujejo izdelki, kakršna je bila v Sloveniji (Jugoslaviji) kokta. Ne glede ne ideološki spopad med blokoma in dejanske razlike si je oblast na obeh straneh železne želela prikazati zviševanje življenjskega standarda.

Med najnovejšimi eksponati so izdelki, ki bili uporabljeni v kampanji pred odločanjem Britancev o izstopu iz EU junija lani. Predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani je zavrnil kritike, da je muzej propaganda. Tako da so v njem predstavljene tudi številne težave in katastrofe.

Proces zbliževanja, poenotenje spominov

Kuratorji razstave pa govorijo o procesu zbliževanja, poenotenja spominov. Muzej da oblikuje drugačne perspektive o kočljivih stvareh, ki zadevajo sodobno Evropo. Že tako ni namenjen strokovnjakom, temveč predvsem ljudem, ki so šli skozi redno šolanje po učnih načrtih v svoji državi. V muzej naj bi prišlo okoli 300.000 obiskovalcev na leto. Ker bi bilo opisov eksponatov v vseh 24 uradnih jezikih EU preveč, so vsi prevodi na tablici za obiskovalce. S skupinami bodo predvsem odpirali razprave o kočljivih temah in po drugi strani spodbujali zanimanje za evropsko integracijo. Muzej bodo uradno odprli jutri ob dnevu odprtih vrat institucij EU. Projekt je stal 55,4 milijona evrov. Postavljen je v obnovljeni palači, poimenovani po ameriškem filantropu in ustanovitelju Kodaka Georgu Eastmanu. V njej je bila najprej stomatološka klinika.