Tudi Nato že opozarja zaveznika Erdoğana

Turška vlada je po spodletelem julijskem puču suspendirala, zaprla ali kako drugače onemogočila že več kot 110.000 uradnikov, vojakov, policistov, učiteljev in profesorjev, zaprla pa je tudi skoraj 200 medijskih hiš. A to očitno še ni vse.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan narmeč kljub protestom doma in po svetu napoveduje nova odpuščanja dodatnih 10.000 državnih uradnikov, vojakov in policistov. Oblasti naj bi po teh napovedih, tako kot pri vseh dosedanjih zapiranjih in odpuščanjih »zaradi teroristične dejavnosti«, tudi v prihodnje nadaljevale z odstranjevanjem političnih nasprotnikov. Zaprle naj bi še več organizacij, med njimi 375 združenj, 18 fondacij in zdravstveni center.

Razmere postajajo že tako absurdne, da se je med svojim rednim letnim zasedanjem, ki je potekalo v Istanbulu, nanje odzvala tudi parlamentarna skupščina severnoatlantskega zavezništva. Odhajajoči predsednik skupščine, ameriški republikanski kongresnik Mike Turner, je v Istanbulu pred več kot 280 parlamentarci iz 28. članic Nata in v prisotnosti turškega predsednika Erdoğana opozoril, da so neštete aretacije in ostro ukrepanje turških oblasti proti opozicijskim voditeljem, uradnikom, učiteljem, sodnikom, novinarjem in vojakom pretirane, in da bi morala turška vlada veliko bolj upoštevati načela pravne države, transparentnost postopkov in pravico vsakega posameznika do ustreznega pravnega varstva. »Vsaka članica Nata, ki ni samo vojaška zveza, je dolžna spoštovati in braniti iste skupne demokratične vrednote,« je opozoril Turner.

Erdoğanov odgovor je bil, da Turčija vse svoje »protiteroristične ukrepe« izvaja v skladu z ustavo in pravnim redom, in da je dolžna zaščititi tako državo kot državne institucije, kar pa ni pomirilo kritičnih Natovih parlamentarcev. Ti so poudarjali svojo zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in turškim nespoštovanjem demokratičnih pravil o svobodi govora in pravni državi, ostre kritike pa so letela tudi na zapiranje predstavnikov opozicije in na nesprejemljivo ravnanje z mediji, ki so kritični do režima, vključno z zapiranjem redakcij in novinarjev. Po poročanju DPA je v Istanbulu precej vznemirjenja povzročil tudi nastop generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki naj bi bil po mnenju parlamentarcev preveč bled in – tudi zato, ker Nato zaradi izjemno zaostrenih razmer na svojem jugovzhodnem krilu nujno potrebuje Turčijo – premalo kritičen do nedemokratičnega ravnanja turškega predsednika. Nizozemski parlamentarec Han ten Broeke je po poročanju DPA generalnemu sekretarju Nata očital, da se v govoru sploh ni dotaknil Erdoğanovih aretacij kritičnih novinarjev in opozicijskih poslancev, in da se v imenu zavezništva preveč zanaša na obljube turškega predsednika, ki zagotavlja, da oblasti pri odpravljanju posledic puča ustrezno spoštujejo pravila pravne države.

Ravnanje turškega predsednika po junijskem poskusu vojaškega udara in turškem kršenje temeljnih pravil demokratične države, o čemer je včeraj na ravni Evropske unije razpravljal tudi evropski parlament, v Natu že povzroča določene težave. Generalni sekretar zavezništva je namreč pred dnevi potrdil govorice, po katerih je zaradi Erdoğanovega obračunavanja z domnevnimi pučisti v turški armadi za politično zatočišče zaprosilo že več turških oficirjev in visokih uradnih predstavnikov države v različni Natovih službah in organizacijah v tujini. Taki primeri so bili v Belgiji, kjer je sedež Nata, potrdili pa so jih tudi v Natovem vrhovnem poveljstvu v porensko-pfalškem Ramsteinu, kjer je več visokih turških oficirjev skupaj z družinskimi člani zaprosilo za politično zatočišče. Generalni sekretar Nata Stoltenberg je v Bruslju sicer izjavil, da je to, koga članice pošiljajo v skupna poveljstva, stvar vsake posamezne države, toda za vsa izpraznjena mesta bo treba v zavezništvu zdaj vseeno zagotoviti ustrezne zamenjave.