Tiskane izdaje
Bruselj – Otroški dodatki postajajo tema, v kateri se zrcali razklanost EU kot posledica populističnih gibanj v bogatih članicah, v katerih je del javno prepričan, da delavci z bolj siromašnega vzhoda neupravičeno izkoriščajo socialno državo.
Eden od prvih načrtovanih ukrepov nove avstrijske vlade je zmanjšanje otroških dodatkov delavcem iz drugih članic Unije, če njihovi otroci živijo v njihovi domovini. To utemeljuje z neustreznostjo sistema, po katerem, denimo, delavec iz Romunije, ki ima dva otroka doma, dobi z otroškim dodatkom skoraj eno povprečno romunsko plačo. Dodatkov za delavce iz EU ne bi odpravili, ampak indeksirali – višino bi prilagodili življenjskih stroškom v državi, kjer živijo otroci.
Prvi je bil Cameron
Zamisli niso nove. Vsebinsko enak predlog je leta 2016 pred referendumom o brexitu uspelo uveljaviti britanskemu premieru Davidu Cameronu v kupčiji z Brusljem, s katero je volivcem ponudil novo ureditev odnosov z EU. Da bosta na podoben način indeksirali otroške dodatke, sta nemudoma napovedal vladi v Avstriji in Nemčiji. Lani so v Berlinu že obdelovali predloge, ki pa so se jim odpovedali. Avstrijska vlada kanclerja Sebastiana Kurza je projekt spet obudila.
Po avstrijskih podatkih je bilo leta 2016 v druge članice nakazanih 273 milijonov evrov za 132.000 otrok. Slovenija je z 22 milijoni za 10.670 otrok na petem mestu. Kurzeva vlada pričakuje, da bi z rezom privarčevala najmanj 100 milijonov evrov. Po prejšnjih izkušnjah je glavno vprašanje, ali je takšno razlikovanje pravic delavcev sploh skladno s pravnim redom EU. Ko so se ukvarjali z nemškimi predlogi, so v evropski komisiji opozarjali na evropsko uredbo o sistemih socialne varnosti, potrjeno v sodni praksi, po kateri se pravice za družinskega člana, ki živi v drugi članici, ne bi smele razlikovati.
Tudi predsednik sodišča EU Koen Lenaerts se je v intervjuju za Wiener Zeitung z neobičajno jasnostjo vpletel v razpravo in opozoril na enake pravice vseh delavcev. Skliceval se je na odločitev njegovega sodišča iz leta 1986, ki je odločalo o primeru Italijana, ki je delal v Franciji. Sodniki so presodili, da je upravičen do enakih dodatkov, čeprav njegovi otroci živijo v drugi članici z manjšimi stroški.
V evropski komisiji so pogosto izražali kritike glede takšnih načrtov članic. Komisarka za socialne zadeve, Belgijka Marianne Thyssen, je opozarjala, da ne bi veliko privarčevali in da bi indeksacija zahtevala predvsem več birokracije. V Avstriji je vzbudila negodovanje z izjavo, da načela pravičnosti ne bi smeli žrtvovati za – nekaj drobiža. Skupina evropskih poslancev, med njimi je bilo vseh osem iz Slovenije, je že zaprosila evropsko komisijo za uradno oceno načrtov avstrijske vlade, predvsem z vidika diskriminacije. Na odgovor še čakajo.
Simpatizerji med bogatimi
Ni verjetno, da bo Avstriji uspelo izpeljati takšen projekt. Toda v nekaj vladah bogatih članic in v največji skupini v evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki, je precej zagovornikov iste ideje. Naprej naj bi prenovili zakonodajo EU, ki bi omogočila takšne rešitve. Ker vsi delavci vplačujejo v socialni sistem po enakih merilih, je nejasno, kako bi lahko iz njega dobili različne zneske. Očitki o »socialnem turizmu« z evropskega vzhoda pa so že stalnica populizma.
