Tiskane izdaje
Mejne črte evropskih držav, ki so z uveljavitvijo schengna začele izginjati, z begunsko krizo znova postajajo vse bolj jasne. Z današnjim dnem je nadzor na mejah znova vzpostavila tudi Švedska, ena od tistih evropskih držav, kamor so begunci in migranti namenjeni. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je zato danes posvaril, da ima Evropa le še malo časa, da reši odprt mejni sistem – tako da okrepi nadzor na zunanjih mejah. Zanje skrbi agencija Frontex, ki pa opozarja, da ima premalo ljudi.
»V začetku oktobra smo zaprosili za dodatna sredstva, tokrat predvsem za ljudi, ki bi do konca januarja pomagali pri operacijah v Grčiji in na Balkanu. Čeprav smo prošnjo večkrat ponovili, tudi evropski komisiji, so doslej članice zagotovile le okoli 40 odstotkov potrebnih sil,« je za španski časnik El Mundo danes povedal predstavnik Frontexa Gil Arias.
Frontex je prejšnji mesec članice EU zaprosil za 775 dodatnih policistov za nadzor meje. Gil Arias je sicer pojasnil, da z zimo pričakujejo manjše število prebežnikov, a bo pot za tiste, ki bodo prihajali, postala veliko bolj nevarna.
Zimsko vreme sili k ukrepanju tudi države, kamor so prebežniki namenjeni. »Ljudje morajo spati v šotorih, pisarnah in evakuacijskih centrih. Ne izpolnjujemo naše zaveze – zagotoviti streho nad glavo vsakomur ... Ponovna uvedba mejnega nadzora nam bo pri tem pomagala,« je včeraj pojasnil predstavnik švedskega urada za migracije Mikael Hvinlund.
Na Švedskem letos pričakujejo okoli 190.000 prebežnikov, glede na število prebivalstva največ v Evropi. Da bi lažje nadzirali razmere, so danes na južnih mejah znova uvedli nadzor. Ta naj bi trajal deset dni, če bo treba, ga bodo podaljšali. Spletni portal The Local poroča, da imajo tako prebežniki tri možnosti – vrniti se v državo, od koder so prišli, zaprositi za azil na Švedskem ali pa jo povsem obiti, če ta ni njihov cilj.
»Švedska potrebuje red na mejah. Treba je vzpostaviti red pri sprejemanju beguncev,« je včeraj na vrhu voditeljev na Malti poudaril švedski premier Stefan Löfven. Evropski in afriški voditelji so na dvodnevnem srečanju govorili o migracijah. Danes so potrdili načrt, težak 1,8 milijarde evrov, s katerim naj bi naslovili osnovne vzroke za beg – krvave konflikte, represijo, revščino. Načrt med drugim predvideva tudi hitrejše in lažje vračanje afriških prebežnikov, ki so jim prošnjo za azil zavrnili, nekoliko pa so tudi razširili možnosti za zakonite migracije, namenjene predvsem študentom in akademskemu osebju.
Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da predstavniki nekaterih afriških držav načrte EU vidijo predvsem kot utrjevanje trdnjave Evrope, očitajo pa ji tudi, da pretirava pri obsegu problema novih prišlekov. Med okoli 800.000 prebežniki, ki so letos prišli v EU, je sicer približno 140.000 afriških državljanov. Voditelji EU bodo o celotnem begunskem valu razpravljali še danes na ločenem vrhu, ki bo prav tako potekal na Malti. V ospredju bodo tokrat predvsem odnosi s Turčijo.
