Turčija narekuje bruseljski dnevni red

Bruselj – Preden se bo danes pozno popoldne začel redni decembrski vrh EU, se bo na avstrijskem stalnem predstavništvu pri Uniji sestala skupina evropskih voditeljev, ki v spopadanju z begunsko krizo pritiska na plin bolj kot drugi.

Zasedanja se bodo ob gostitelju, avstrijskem kanclerju Wernerju Faymannu, udeležili še voditelji Beneluksa, Nemčije in tudi nekaterih drugih članic, pripravljenih, da sprejmejo begunce iz Turčije. Tudi premier Cerar je potrdil, da je povabljen na ta minivrh. Z njimi bosta turški premier Ahmet Davutoğlu in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Pri predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku, sklicatelju rednega vrha, na takšna srečanja menda ne gledajo z ljubosumjem. Njihov argument je, da ločena srečanja niso nobena posebnost in so potekala tudi, denimo, med dolžniško krizo.

Pol milijona preseljenih iz Turčije?

Glavna tema »mini vrha« bo sodelovanje z Ankaro pri obvladovanju krize, predvsem neposredno preseljevanje beguncev. Da bi še bolj ustregli Ankari, so v Bruslju pripravili prostovoljno shemo preseljevanja beguncev, ki so že v Turčiji. V predlogu ni nobenih številk, v zadnjih tednih se je glede preselitve že omenjalo število do 500.000. V projektu preseljevanja naj bi sodelovala koalicija voljnih. Pri Tusku pravijo, da je preseljevanje iz Turčije, če se zanj odloči nekaj članic, njihova stvar. To da ni del akcijskega načrta celotne EU in Turčije.

Kancler Faymann je za nemški časnik Welt povedal, da bi EU lahko neposredno sprejela več 10.000 beguncev iz Turčije. Pogoj za takšno operacijo je, da bi v sodelovanju z Ankaro najprej začelo delovati varovanje meje in da bi v Unijo le začelo prihajati manj beguncev. Če se begunski tok iz Turčije ne bo zmanjšal, EU po Faymannovem mnenju ne bo mogla sprejemati ljudi iz Turčije. Visoki nemški uradnik je povedal, da naj bi na »avstrijskem« sestanku predvsem pregledali, kaj je bilo doslej narejenega v sodelovanju s Turčijo.

Unija je, denimo, že naredila nekaj stvari: začela je dialog o liberalizaciji vizumov, odprla novo poglavje v pogajanjih o članstvu, pripravila načrt finančne pomoči beguncem. Od Ankare na drugi strani pričakujejo, da naredi več za boljši položaj beguncev, ki so že v Turčiji, da bi se v manjšem številu odpravljali na pot proti Evropi. Na vrhu se bodo lotili predvsem predvidenih ukrepov za boljše varovanje zunanje meje, ki je že več mesecev kočljiva evropska tema, ne da bi bil dosežen opazen napredek.

Iz Grčije in Italije premeščenih 210 beguncev

V vodilnih glavnih mestih Unije predlog Bruslja za oblikovanje evropske obalne in mejne straže načeloma podpirajo in opozarjajo, da bi ukrepi za boj z begunsko krizo morali biti sprejeti čim prej. Kljub temu se bo o straži odločalo šele v prihodnjih mesecih, voditelji bodo danes kvečjemu komentirali predlog. Predvsem na vzhodu Unije je veliko zadržkov. Poleg tega Unija želi zagnati shemo premeščanja beguncev iz Grčije in Italije, ki je še vedno skorajda nedelujoča. Doslej je bilo premeščenih le 210 beguncev.

Druga velika tema vrha bo prva splošna razprava o prihodnjem položaju Britanije v Uniji pred referendumom o članstvu. Premier David Cameron je novembra predstavil štiri temeljne zahteve. Pri treh (zaščita položaja članic Unije brez evra, spodbujanje konkurenčnosti tudi z manj bruseljskega reguliranja, konec obveze stalnega poglabljanja EU) je po navedbah virov pri EU že opažen napredek v pogovorih. Večji zapleti pri doseganju kompromisa niso pričakovani, čeprav vsako področje velja za težko in zapleteno.

Največ težav je pri vprašanju omejevanja socialnih pravic ljudi, ki so se na Otok preselili iz drugih članic EU. Široke pravice po Cameronovem mnenju pritegnejo veliko evropskih priseljencev. London želi doseči, da bi morali zaposleni iz EU najprej štiri leta delati v Britaniji, preden bi bili upravičeni do dodatnih pravic, ki izhajajo iz zaposlitve. Takšna zahteva je po prevladujočem tolmačenju povsem v neskladju s pravom EU, ker povzroča diskriminacijo. Tusk pričakuje, da bo dogovor z Britanijo sklenjen do februarskega vrha.