Tiskane izdaje
Turki so vse bolj prisotni v Makedoniji, Albaniji in BiH ter na Kosovu tudi zato, ker živijo v iluziji, da lahko v svojih bivših kolonijah širijo politični vpliv. Cilj obiska turškega predsednika v Beogradu je predvsem odpreti srbski trg za turške naložbe.
Neootomanizem so sanje turške politične elite, gospodarstveniki pa v Srbiji iščejo nov trg in poceni delovno silo. Balkan je tako postal eden izmed turških prednostnih ciljev, za Makedonijo, Albanijo, BiH in Kosovom pa je na vrsti Srbija, ki tujim vlagateljem subvencionira odprtje vsakega novega delovnega mesta. Dodatni razlog za vedno večji turški interes za Balkan je dejstvo, da je proces za sprejem Turčije v EU praktično mrtev. Njeno gospodarstvo tudi zaradi spora med Ankaro in Berlinom, ki bi mu lahko sledile gospodarske sankcije, vlaga v države blizu EU ali njene članice.
Prodor na balkanske trge
Turčija poskuša na Balkanu vnovčiti tudi svojo islamsko dediščino, kar pa ne velja za pravoslavno Srbijo. Ta kapital je prinesel prve rezultate predvsem v Albaniji in BiH, kjer delujejo turški imami, Turčija pa krepi svoj politični vpliv tudi s pomočjo dobrodelnih skladov. Poskus politizacije Muslimanov na Balkanu ni padel na najbolj plodna tla, ker je Turčija naletela na zmerno islamsko tradicijo. Ankara se v prizadevanjih za okrepitev vpliva na Balkanu osredotoča predvsem na BiH, kjer so Bošnjaki v večini. Stavi tudi na zgodovinske povezave s Turčijo, vendar je zanemarila dejstvo, da v nobeni koloniji ne pričakajo kolonialne sile z odprtimi rokami.
Po zgledu Rusije želi tudi Turčija postati veliki igralec na Balkanu. Vladajoča politika v Turčiji vidi v EU vse bolj tekmeca kot partnerja, Balkan pa kot igrišče za merjenje moči. V tem kontekstu vidi svoje priložnosti zlasti v proizvodnjah z nizko in srednjo dodano vrednostjo.
Turški in srbski predsedsednik Recep Tayyip Erdoğan in Aleksandar Vučić sta podpisala deklaracijo o ustanovitvi visokega sveta za sodelovanje med državama, v okviru katerega bodo vsako leto organizirali sestanke v eni od držav. Erdoğan, Vučić in ministri obeh držav so podpisali kar 16 meddržavnih pogodb in memorandumov. Poleg sporazuma o sodelovanju na energetskem področju, dogovori odpirajo pot za gradnjo avtoceste med Beogradom in Sarajevom ter Sjenico in Tutinom ter okrepitev trgovinske menjave.
Cilj je trgovinsko menjavo s sedanjih 720 milijonov evrov povečati na več kot milijardo evrov še letos, je dejal Vučić, Erdoğan pa je prepričan, da bodo glede na gospodarske potenciale v obeh državah blagovno menjavo kmalu povečali na več milijard evrov. Erdoğan je spomnil, da je plinovod preko Turčije skupni projekt z Rusijo, ki gradi plinovod preko črnomorske regije do jugovzhodne Evrope. Kot je povedal, se o plinovodu pogovarja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in verjame, da bodo hoteli dostaviti zemeljski plin Srbiji v najkrajšem možnem času. Erdoğan je napovedal, da bo tudi turška banka Eksim podprla nova vlaganja v razvoj Srbije.
Za Erdoğana in proti Gülenu
Vučić je spomnil, da je Srbija podprla ustavno in demokratično ureditev Turčije še isti večer, ko je prišlo do poskusa državnega udara, za razliko od drugih, ki si zatiskajo oči pred nasiljem, ki ga spodbujajo tuji dejavniki. V tej zvezi je še poudaril, da Beograd povsem podpira Erdoğana in mu obljubil, da Srbija ne bo sodelovala s privrženci Fethullaha Gülena, ki ga Ankara obtožuje organizacije lanskega poskusa državnega udara.
Srbija da je vedno izrekala sožalje žrtvam terorističnih napadov in se je bila pripravljena boriti proti terorizmu. Nikoli ne bo sklepala paktov z nasprotniki legalno izbranih organov v Turčiji in njenega predsednika, ker sodeluje s tistimi, ki jih je izbralo ljudstvo. Kot si Turčija ne dovoli, da bi kdo ogrožal njeno neodvisnost, je poudaril Vučić, tako tudi Srbija vztraja pri spoštovanju njene neodvisnosti.
Erdoğan je poudaril, da sta Srbija in Turčija ključni državi za ohranitev miru in stabilnosti na Balkanu in v Evropi. Zato je ključnega pomena sodelovanje med državama, ki sta globoko povezani, saj sta v zgodovini skupaj eksistirali na tem ozemlju. Sledi skupne zgodovine se vidijo še danes v jeziku, arhitekturi, kuhinji in kulturi. Erdoğan je prepričan, da ni ovir za sodelovanje, ki je neizogibno zaradi geopolitičnega položaja obeh držav, čeprav si zgodovino razlagata vsaka po svoje.
