Tiskane izdaje
Turška oblast je v ponedeljek razkrile traso načrtovanega prekopa zahodno od Istanbula, ki bi povezal Marmarsko in Črno morje ter tako prometno razbremenil Bosporsko ožino, eno izmed najbolj obremenjenih ozkih grl ladijskega prometa na svetu. Gre za enega izmed infrastrukturnih megaprojektov, ki jih je na začetku desetletja napovedala vlada tedaj premiera, zdaj predsednika Turčije Recepa Tayyipa Erdoğana.
Kot je danes pojasnil turški minister za promet Ahmet Arslan, se bo prekop začel v četrti Küçükçekmece na zahodu največjega turškega mesta, kjer bo potekal čez tamkajšnje jezero proti severu, čez vodno zajetje Sazlidere, do črnomorske obale severno od vasi Durusu. Ko bo dograjen − predvidoma do stote obletnice ustanovitve turške republike leta 2023 −, bodo ladje po novem istanbulskem kanalu premagale pot v dolžini 45 kilometrov. Za primerjavo: leta 1914 odprti in pred dvema letoma razširjeni Panamski prekop je dolg 77 kilometrov, leta 1869 dokončani Sueški prekop pa skoraj 200 kilometrov.
Napoved gradnje transportne dopolnitve Bosporja sicer že več let sproža kritike nasprotnikov, ki izpostavljajo predvsem okoljska tveganja, ki da jih obsežni infrastrukturni projekt prinaša za pomorski živelj in že tako hitro kopneča nepozidana območja zahodno od največjega turškega mesta, kanal pa naj bi po mnenju nekaterih tudi povečal tveganje potresov v seizmično že tako izjemno dejavni regiji.
Minister Aslan je na te pomisleke danes odgovoril, da so bila potresna tveganja upoštevana pri načrtovanju trase prekopa, obenem pa je pojasnil, da bo novi kanal z omilitvijo prometnega pritiska na Bospor predvidoma dejansko zmanjšal ekološka tveganja, novi urbanistični projekti pa da bodo »povečali privlačnost Istanbula kot globalne metropole«.
Erdoğanovi spomeniki
Turški predsednik Erdoğan je gradnjo prekopa zahodno od Istanbula prvič napovedal leta 2011, skupaj s svežnjem drugih ambicioznih infrastrukturnih projektov, ki so bili do danes že realizirani ali pa so tik pred tem. Tako so v zadnjih letih evropsko in azijsko polovico največjega turškega mesta že povezali s predoroma za cestni in železniški promet pod Bosporjem ter tretjim mostom, ki se vzpenja nad njim. Oktobra letos pa bo na severozahodnem obrobju Istanbula predvidoma zaživelo največje letališče na svetu, ki bo razbremenilo obstoječi istanbulski letališči.
Turškemu predsedniku kritiki očitajo, da si z infrastrukturnimi megaprojekti predvsem gradi kult osebnosti. Foto: Murat Sezer/Reuters
Kritiki turškega predsednika, ki maloazijsko silo vodi že poldrugo desetletje, Erdoğanu očitajo, da so tovrstni infrastrukturni projekti namenjeni predvsem gradnji njegovega kulta osebnosti, s katerim se želi v turški zgodovini postaviti ob bok ustanovitelju republike Mustafu Kemalu Atatürku.
