Umazane evropske igre z begunci

Dolgo se je govorilo, na to so v Sredozemlju ves čas opozarjale nevladne humanitarne­ ­organizacije, zdaj pa je na zahtevo tiskovnega predstavnika za evropske zadeve in poslanca­ levice v nemškem parlamentu potrdila domneve tudi nestrankarska ekspertiza bundestaga.

V Sredozemskem morju pred libijskimi obalami pri reševanju beguncev iz čolnov ne kršijo človekovih pravic le agresivni pripadniki libijske obalne straže, ampak tudi evropske vojaške in reševalne ladje, verjetno pa tudi italijanska služba za reševanje na morju s sedežem v Rimu. Evropske ladje namreč pred libijskimi obalami že lep čas ne rešujejo več beguncev, ampak jim poskušajo preprečiti nadaljevanje poti in jih pognati nazaj v roke libijske obalne straže.

Druga kršitev človekovih pravic je, da Evropa Libiji, ki nima niti regularne vlade in ni podpisala nobene konvencije o ravnanju z begunci, pri reševalnih akcijah vse večkrat prepušča vodenje teh operacij s pogosto katastrofalnimi posledicami za begunce. Samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta se je v Sredozemlju po uradnih podatkih utopilo že več kot 300 ­beguncev.

Kršenje vseh pravil 

V resnici bi morale biti vloge jasne. Evropske ladje bi morale reševati begunce in migrante. To so dolžne početi po mednarodnem pomorskem pravu. Pri tem jim lahko pomagajo tudi nevladne človekoljubne organizacije, kot sta Sea Watch in SOS Mediterranee. Ker Evropejci po evropski konvenciji o človekovih pravicah in ženevski konvenciji o beguncih rešenih brodolomcev ne smejo vračati v Libijo, tam jim namreč grozijo zlorabe, zapor, mučenje in zatiranje, bi jih morale prepeljati na evropsko kopno, medtem ko bi morala libijska obalna straža skrbeti predvsem za red v svojih ozemeljskih vodah. 

Toda ta pravila so se, predvsem zaradi evropskega paničnega strahu pred afriškimi begunci, porušila. Militantne libijske milice,  ki v glavnem opravljajo delo obalne straže v razsuti državi, so namreč italijanski, nemški in evropski denar ter opremo, ki so ju dobile, da bi namesto Evrope opravile umazano delo, vzele resno. Begunce v gumijastih čolnih na silo, tudi z orožjem, z nevarnimi manevri svojih plovil in celo s streli naganjajo v Libijo, pri čemer se je utopilo že več ljudi. Enako agresivno se spravljajo tudi nad manjše reševalne ladje civilnih organizacij, kar je po številnih pritožbah »humanitarcev« potrdil tudi zunanjepolitični odbor EU.

Zgovoren je tudi primer iz najnovejše nemške ekspertize, na katero se sklicuje tednik Die Zeit. Gre za italijansko vojaško ladjo, ki je lani jeseni z manevri, namesto da bi nesrečne begunce rešila iz prenapolnjenega gumenjaka, toliko časa preprečevala čolnu nadaljevanje poti, da je na kraj dogodka priplula oborožena posadka libijske obalne straže in migrante s silo nagnala v Libijo. Če bi to storil italijanski kapitan, bi kršil ženevsko konvencijo o nevračanju beguncev v zanje »ne varno državo«, tako pa si je italijanska posadka umila roke.

Evropa načrtno miži
 
Po oceni pravne službe nemškega parlamenta, ki pripravlja neodvisne analize za poslance, je tudi tako »oviranje plovbe«, dokler gumenjaka niso prevzeli »reševalci«, padli iz »tretje ne varne države«, kršenje ženevske konvencije. Nič manj pravno sporna nista evropsko oboroževanje in opremljanje libijske obalne straže ter izdatna evropska denarna pomoč razklani državi. Toliko bolj, ker obstajajo dokazi, da se pripadniki libijske obalne straže z orožjem in nasiljem ne spravljajo le nad begunce in migrante, ampak celo nad civilne reševalce in njihove organizacije. 
Kljub temu Evropa ob vseh teh kršitvah vztrajno miži in Libiji celo načrtno prepušča vodenje tovrstnih pomorskih »reševalnih« akcij

Pomembno vlogo pri tem igra tudi rimska centrala za vodenje in koordinacijo reševanja iz morja, ki takrat, ko se blizu tragedije znajde več reševalnih ladij, nalogo z veseljem dodeli libijski obalni straži. Očitni interes Evrope je čim prej toliko oskrbeti libijske oblastnike z denarjem, opremo in orožjem, da bodo ne glede na človekove pravice in pomorske konvencije sami sposobni po svoje »poskrbeti« za begunce, tako da se EU z njimi sploh ne bo več treba ukvarjati. In si mazati rok.