Tiskane izdaje
Berlin – Pri 96-letih je danes v Hamburgu umrl nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt. »Nekdanjemu kanclerju gre tako slabo, da ne more več niti kaditi,« so že včeraj poročali nemški mediji, potem ko so zdravniki dolgoletnemu strastnemu kadilcu priljubljeno razvado dovolili celo po septembrski operaciji noge – če mu ne bi, jih najbrž tudi ne bi poslušal.
Socialdemokrat, ki je Zahodni Nemčiji vladal med leti 1974 in 1982, pa je slovel tudi po bistri glavi vse do visoke starosti in je še ne tako davno dobival največ glasov na lestvicah najbolj priljubljenih povojnih kanclerjev (zahodne) Nemčije. Na raziskavi, ki jo je konec leta 2013 objavila revija Stern, je dobil kar četrtino vseh glasov pred prvim povojnim kanclerjem Konradom Adenauerjem in socialdemokratsko legendo Willyjem Brandtom. Oče nemške združitve Helmut Kohl, ki je leta 1982 pridobil Schmidtove liberalne partnerje in s FDP sam ustanovil koalicijsko vlado, je bil šele na četrtem mestu. Tudi dolgoletni krščanskodemokratski prvak je po padcu slabega zdravja, a se kljub svojim 85. letom kar drži po spomladanski operaciji kolkov.
Helmut Heinrich Waldemar Schmidt se je decembra 1918 rodil očetu učitelju, ki je bil, kot se je izvedelo v osemdesetih letih, nezakonski sin judovskega poslovneža. Pred začetkom druge svetovne vojne so mladega Schmidta zaradi protinacističnih prepričanj izključili iz nacistične mladinske organizacije Hitlerjugend, a so ga leta 1937 kljub temu vpoklicali v vojsko, s katero je med drugim sodeloval pri obleganju Leningrada.
Po vojni je bil nekaj časa ujetnik zavezniške vojske, že leta 1946 pa se je vključil v socialdemokratsko stranko Nemčije in v vladi Willyja Brandta zavzemal visoke položaje z obrambnim, zunanjim, gospodarskim in finančnim ministrstvom vred. Ko je moral Brandt leta 1974 odstopiti zaradi odkritja vzhodnonemškega vohuna v svojem najožjem krogu, se je v bonnsko kanclersko palačo vselil Schmidt in se še posebej zavzemal za evropsko združevanje.
Tudi po upokojitvi je veljal za enega vodilnih nemških zagovornikov evropske denarne unije in skupne centralne banke. Pokojnega socialdemokratskega kanclerja pa so imeli Nemci radi tudi zaradi njegove pragmatičnosti in odrezavosti, saj je slovel po izjavi, naj gredo tisti, ki imajo vizije, k očesnemu zdravniku.
