Tiskane izdaje
Berlin - Visoki vzhodnonemški partijski funkcionar Günter Schabowski, ki je devetega novembra 1989 odprl mejne prehode med vzhodnim in zahodnim Berlinom, je pri svojih 86-letih umrl v berlinskem domu za starejše. To je
medijem sporočila njegova soproga Irina.
Eden najbolj prelomnih dogodkov v zgodovini dvajsetega stoletja je trajal le nekaj deset sekund. »Danes smo se odločili tudi za sprejem uredbe, ki bo vsakemu državljanu NDR omogočila prestop meje na mejnih prehodih NDR,« je član politbiroja vzhodnonemške socialistične stranke enotnosti SED Günter Schabowski povedal ob koncu večerne tiskovne konference za tuje novinarje. »Kolikor vem, to velja takoj,« je še odgovoril na vprašanje enega od presunjenih novinarjev. Zaradi televizijskih kamer je o tem v trenutku izvedela vsa Nemška demokratična republika, ves svet.
Presunjeni prebivalci vzhodnoberlinskega Prenzlauer Berga so se začeli odpravljati proti najbližjemu mejnemu prehodu na Bornholmer Straße, kjer so cariniki, vojaki in obveščevalci v strahu pred provokacijami najglasnejše poslali na drugo stran, a z žigom v potnem listu, ki je prepovedal vrnitev. Prvi obiskovalci zahodnega dela pa so se kmalu vrnili in zahtevali, naj jih spustijo nazaj, na vzhodni strani pa je vse večja množica hkrati zahtevala dovoljenje za odhod na zahod. Pod hudim pritiskom je pristojni poveljnik, potem ko od nadrejenih ni dobil jasnih navodil, ukazal odprtje zapornic, temu so sledili drugi mejni prehodi.
V letih, ki so sledila, je Schabowski tudi sam pogosto analiziral zgodovinska dogajanja. »Ko začnete diktaturo rahljati z reformami, se pokaže, da diktatorskih režimov ni mogoče izboljševati ali plemenititi, ampak jih reforme na koncu odpravijo,« je povedal v televizijski dokumentarni oddaji. Vodstvo Nemške demokratične republike je z ukazom za odprtje meja želelo zmanjšati politični pritisk zaradi prehajanja državljanov na zahod prek Madžarske, že leto dni kasneje pa komunistične države ni bilo več, prevzela jo je združena Nemčija. Schabowski, ki je zaradi soodgovornosti za žrtve režima leto dni preživel v zaporu, pa je bil vseeno edini vodilni član vzhodnonemške partije SED, ki je priznal napake. Celo njegova avtobiografija iz leta 2009 nosi naslov: »Vse smo naredili narobe«.
