Tiskane izdaje
Bruselj – Ko se bodo voditelji članic EU jutri zbrali na neuradnem vrhu v Valletti, bodo vse druge teme v senci politike novega predsednika ZDA Donalda Trumpa v prvih dveh tednih vladanja.
Na vrhu, nadaljevanju procesa iz Bratislave po britanski odločitvi za brexit, bodo voditelji vseh 28 članic najprej razpravljali o migracijskih vprašanjih, predvsem o Libiji kot osrednji migracijski poti v EU. Število prihodov iz severne Afrike v Italijo je bilo lani s 181.000 osebami rekordno. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk v vabilu voditeljem omenja prizadevanja ne samo za boljše varovanje zunanje meje in zaustavljanje toka čez Sredozemlje, ampak tudi pomoč Libiji za postavitev boljših zmogljivosti za namestitev migrantov na njenih tleh.
Zgodaj zvečer bodo nadaljevali brez britanske premierke Therese May, glavna tema pa bo prihodnost Unije. Razpravljali bodo o pripravah na slovesnost ob 60. obletnici podpisa rimskih pogodb, ki bo 25. marca v italijanskem glavnem mestu. Odgovor na vprašanje, kako se bo Evropa odzvala na Trumpa, ni pričakovan. Francoski predsednik François Hollande je konec tedna zahteval, da bi EU morala kaj povedati Trumpu, ki hvali brexit, spodkopava pariški podnebni sporazum in napoveduje protekcionistične ukrepe.
Nemška kanclerka Angela Merkel se je že nepričakovano ostro odzvala na prepoved vstopa državljanov iz sedmih muslimanskih držav. Po njenih besedah bitka proti terorizmu nikakor ne more upravičevati splošnih sumov o ljudeh z neko vero. To da je ravnanje v nasprotju s temeljnimi idejami mednarodne pomoči beguncev. Tudi Poljak Tusk, odločen zagovornik čezatlantskega sodelovanja, je v svoji analizi položaja pred malteškim vrhom »skrb vzbujajoče izjave nove ameriške administracije« obravnaval v istem kontekstu kot rusko agresivnost, kitajsko odločnost in radikalni islam.
Menjava v Washingtonu postavlja EU v težek položaj
Čeprav se evropska vrhuška po odločitvi za brexit in prihodu Donalda Trumpa v Belo hišo zaklinja, da mora Unija odgovoriti z enotnostjo, je položaj, v vsej svoji dramatičnosti, čedalje bolj negotov.
»Izzivi, s katerimi se Unija spopada, so hujši kot kadarkoli prej po podpisu rimske pogodbe (leta 1957),« je v svoji analizi pred malteškim vrhom Evropske unije ugotavljal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Nova ameriška administracija povzroča, da je »naša prihodnost zelo nepredvidljiva«. V čedalje bolj multipolarnem svetu je prvič toliko usmerjenih proti Evropi, v najboljšem primeru evroskeptikov. Tusk opozarja, da menjava v Washingtonu postavlja EU v težek položaj – nova administracija »postavlja pod vprašaj 70 let ameriške zunanje politike«.
V bruseljskem vrhu so prepričani, da bi od preobrata v ameriški politiki morali imeti koristi in okrepiti pogajanja z zainteresiranimi trgovinskimi partnerji. Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström in mehiški gospodarski minister Ildefonso Guajardo sta se v skupni izjavi zavzela za posodabljanje trgovinskih odnosov. »Kot enakomisleči partnerji se moramo postaviti za odprto globalno sodelovanje,« sta ponudila odgovor na skrb vzbujajočo krepitev protekcionizma. Že spomladi naj bi opravili dva kroga pogajanj. Mehika je 15. najpomembnejša trgovinska partnerica Unije, EU pa je za Mehiko tretja partnerica, za ZDA in Kitajsko.
Evro in schengen omajana
Evropski pretresi niso povezani samo z geopolitični izzivi na vzhodu, jugu in v čezatlantskih odnosih. Ena od groženj je čedalje bolj množičen odpor proti EU, prav tako se krepi ksenofobija. »Nacionalni egoizem postaja privlačna alternativa integraciji,« opozarja Tusk. Tudi na napačno politiko vladajočih je namignil: »Sredobežne težnje se hranijo z napakami tistih, za katere so ideologija in institucije bolj pomembne kot interesi in čustva ljudi.« Opozoril je, da razpad EU ne bi vodil k mistični, polni suverenosti članic, marveč k njihovi dejanski odvisnosti od velikih sil, ZDA, Rusije in Kitajske.
Tusk pred praznovanjem 60. obletnice rimske pogodbe poziva k ponosu in enotnosti. Ljudje bi morali Evropo dojemati kot širšo domovino. Nevarno bi bilo tudi, če je globalni partnerji ne bi spoštovali.
Kljub pozivom k enotnosti je med članicami veliko nesoglasij, tudi glede ZDA. Madžarski premier Viktor Orbán, denimo, hvali Donalda Trumpa. Unija ima precejšnje težave z delovanjem lastnih institucij. Zaradi gospodarske krize so se okrepila nesoglasja med severom in jugom. »Evro in schengen kot dva glavna dosežka sta omajana,« je položaj opisal visoki diplomat pri EU.
Praznična vizija
Rimska izjava bo predvidoma podobna, kot je bila berlinska pred desetimi leti, ko se je ob 50. obletnici rimske pogodbe pripravljala lizbonska pogodba. Tako naj bi 25. marca ob obletnici ponudili širokopotezno vizijo ohranjanja enotnosti in političnega utrjevanja. Med ključnimi prednostnimi nalogami Evrope kot globalnega akterja naj bi bile večja enotnost v zunanji politiki in naložbe v obrambo. Evropa naj bi bila prostor blaginje in ustvarjanja delovnih mest. Cilj bo Evropa brez notranjih meja. »Potrebujemo odločne in spektakularne korake, ki bodo spremenili kolektivna čustva in oživili želje po dvigu evropske integracije na naslednjo raven,« je prepričan Tusk.
