Upniki in Grčija s ponudbo nad ponudbo

Bruselj – Po nočnem sestanku­ glavnih igralcev, vpletenih v reševanje grške krize,­ pri nemški kanclerki Angeli­ Merkel se nadaljuje mrzlično­ iskanje rešitve, ki bi ­zadovoljila obe strani in rešila Atene pred bankrotom.

Ker morajo Atene v petek plačati IMF 300 milijonov evrov in ker se stopnjujejo pogajanja na vseh ravneh, je videti, kot da se približuje sklepno dejanje. Grški premier Aleksis Cipras – v Berlin ni bil povabljen – je med sestankom pripravil nov predlog reform. Po njegovih besedah vsebuje celovite in realistične predloge za pot iz grške krize. Podrobnosti iz Ciprasovega predloga niso znane. Kljub temu med upniki ni bilo navdušenja nad predlogi. Glasnica evropske komisije je opozorila, da še niso na cilju in da v zadnjih mesecih kroži veliko­ papirjev.

Po drugi strani predstavniki institucij nekdanje trojke (ECB, evropska komisija, IMF) po pisanju FT pripravljajo svoj predlog, ki ga bodo predstavili Ciprasu in naj bi služil sklenitvi političnega sporazuma do konca tedna. Odprtih vprašanj je bilo v zadnjih tednih pogajanj še kar veliko. Vrtela so se okoli pokojnin, trga dela in ozdravitve grških javnih financ. Da bi Atene lahko začele zniževati dolg, bi morale po ciljih, sprejetih leta 2012, letos ustvariti primarni proračunski presežek v višini 3 odstotkov BDP. Prihodnje leto bi se moral povišati še za poldrugo odstotno točko.

Drago in politično kočljivo

Glede na razmere v Grčiji so cilji neuresničljivi, Cipras jih že tako odločno zavrača. Upnice so jih sicer pripravljene nekoliko ublažiti, ni pa še jasno, koliko. To bi bil lahko tudi razlog za nesoglasja med institucijami. Če bi Atenam preveč popustili pri proračunu, bi se najbrž zmrdoval IMF, ki nedvoumno zahteva zmanjšanje zadolženosti. Skratka, če bi bili varčevalni cilji ublaženi, bi za znižanje zadolženosti spet moralo biti na mizi nadaljnje prestrukturiranje dolgov ali v skrajnem primeru njihov delni odpis. To je za članice območja evra drago in politično kočljivo.

Ker je grška blagajna bolj ali manj prazna, je negotovo, ali bo Grčija v petek sploh lahko plačala 300 milijonov. O tem so iz grške vlade prihajala nasprotujoča si sporočila. IMF mora junija plačati 1,6 milijarde. Poleg tega bo poleti na vrsti še odplačilo skoraj 7 milijard ECB. Da bi lahko kupili nekaj tednov časa, je IMF pripravljen povezati vse junijske obroke v en sveženj, ki bi ga Grčija nato odplačala do konca meseca. Za podobno rešitev sta se pred 30 leti odločila IMF in Zambija ...

Zaradi okoliščin se bo v prihodnjih dneh ali tednih gotovo moralo »nekaj zgoditi«, saj po trimesečnem pogajalskem procesu časa ni več. Tudi rešilni program se bo iztekel konec meseca. Vodja evrske skupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ni posebno optimističen. Po njegovem mnenju Grčija pri predlogih ne more pričakovati, da se bosta strani srečali na polovici poti. Četudi naj bi iz Aten prišla znamenja pripravljenosti na bolj resne korake, bi Ciprasova vlada morala spoznati, da je na volitvah morda zmagala s preveč obljubami.

Ena od večjih ugank je, kako se bo Ciprasova vlada odzvala na skupne predloge institucij nekdanje trojke, ki bi bili lahko razumljeni kot ponudba vzemi ali pusti. Kakšna naj bi bila »zadnja ponudba« Atenam, je še skrivnost. Gotovo je, da bodo v njej postavljeni pogoji za nadaljnje plačilo pomoči. V drugem rešilnem programu je sicer na razpolago še 7,2 milijarde evrov. Poleg tega ni bilo porabljenih še 10,9 milijarde evrov, namenjenih kapitalskim injekcijam grškim bankam. Tudi tretji rešilni program najbrž ne bo več tabu.