Tiskane izdaje
Saga s kandidaturo Alenke Bratušek za podpredsednico evropske komisije se nadaljuje. Skoraj za gotovo velja, da bodo v odborih za okolje in energijo, pred katerima je bila zaslišana, negativno ocenili njen nastop.
»Lahko pričakujemo, da jo bo večina zavrnila,« je za spletno stran vieEUws povedal predsednik odbora za okolje Giovanni La Via in opozoril, da je doslej sploh nihče ni podprl. Ocenili je, da je bil nastop slab, da poslanci niso dobili odgovorov in da je naredila nekaj napak, denimo o Južnem toku. Po besedah La Vie Bratuškova ne bi bila primerna tudi za kak drug resor.
Bratuškova bo danes zvečer tema sestankov predstavnikov političnih skupin (koordinatorjev) obeh odborov, ki bi lahko že takoj oblikovali oceno Bratuškove. Po enem od scenarijev bi o oceni glasovali jutri (če ne bo soglasja). Omenja se tudi predlog, po katerem bi morala imeti enako obravnavo kot drugi neprepričljivi komisarski kandidati in bi lahko vsaj dodatno pisno ali ustno še enkrat odgovarjala poslancem.
Ko bodo zaslišanja končana in bodo ocene vseh kandidatov pripravljene, bo v igro spet vstopil izvoljeni predsednik komisije Jean-Claude Juncker. V njegovem štabu pravijo, da za zdaj nimajo še nobenega načrta B za oblikovanje komisije.
Juncker lahko teoretično vztraja pri svojem predlogu kandidatov in tvega, da je nato komisija kot celota zavrnjena v parlamentu. To bi bil velik zaplet, ki bi povzročil, da komisija ne bi začela delovati ob izteku mandata Barrosove ekipe 1. novembra, kot je bilo načrtovano. Sicer nobena evropska komisija nikoli po uveljavitvi maastrichtske pogodbe leta 1993 ni začela delovati takoj po koncu rednega mandata prejšnje komisije.
Bolj verjeten je vsebinsko-kadrovski kompromis. Juncker bi lahko upošteval zahteve in, denimo, kritičnemu Madžaru Tiborju Navracsicsu zagotovil drug resor ali okrnil obstoječega. Če bi se odrekel Bratuškovi, bi lahko za podpredsednika komisije za energetsko unijo imenoval koga drugega. To bi lahko bil Nemec Günther Oettinger, ki je bil že doslej komisar za energijo, v Junckerjevi ekipi pa je bil predviden za komisarja za digitalno gospodarstvo.
Če bi Bratuškova izpadla iz igre za položaj v komisiji, bi lahko prišla na prizorišče evropska poslanka Tanja Fajon kot kandidatka z razvpitega slovenskega seznama. Ker je socialistka, bi se vsaj nekoliko podrla Junckerjeva strankarska aritmetika, saj je Bratuškova iz kvote liberalcev. V parlamentarnih krogih pravijo, da je Fajonova »zelo v igri«.
Seveda bi se lahko premier Miro Cerar po posvetovanjih z Junckerjem odločil za »tretjega človeka«. Lojze Peterle je kot močnega kandidata omenil tudi dosedanjega komisarja Janeza Potočnika. Sicer bi novi slovenski kandidat najbrž dobil kak drug resor kot Bratuškova in ne bi bil na podpredsedniškem položaju.
Tako Juncker kot parlament si, seveda, ne moreta privoščiti, da bi se v komisiji zmanjšalo število žensk. Z voditelji političnih skupin v evropskem parlamentu bo začel razpravljati od odprtih kadrovskih in vsebinskih vprašanjih že danes zvečer.
