Uvod v pogajanja zasenčile igre v ozadju 

Britanska vlada še naprej verjame, da je cilj komisije kaznovati Britanijo in poslati sporočilo ostalim 27 državam članicam.

Objavljeno
02. maj 2017 21.11
BRITAIN-EU/
Jure Kosec
Jure Kosec
Razkrite podrobnosti zaupnih pogovorov, ki so se po navedbah neimenovanih predstavnikov evropske komisije odvili med večerjo na Downing Streetu 10, med prvim srečanjem obeh pogajalskih ekip, so pustile neverjetno slab priokus.

Podrobnosti nedavnega srečanja med britansko premierko Thereso May in predsednikom evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem so v zadnjih dneh, ko so se nenadoma pojavile v nekaterih medijih, vzburile domišljijo tako britanske kot evropske javnosti. Ne samo zato, ker so opozorile na velikost izziva, pred katerim sta se znašli britanska in evropska stran, ampak na odsotnost medsebojnega zaupanja, brez katerega si je težko predstavljati kakršen koli napredek v prihajajočih pogajanjih. Kar je bilo razvidno iz diametralno nasprotnih stališč, ki sta jih v zadnjih mesecih podajali obe strani, je po sestanku postalo očitno, s to razliko, da so bile mnenja in opazke tokrat opisane tako nazorno, kot da bi jih vzeli iz ene od Shakespearjevih tragedij.

V vsebinskem smislu iz njih nismo izvedeli ničesar resnično novega. Besede so potrdile pomisleke, prepričanja in predsodke tako nasprotnikov kot zagovornikov brexita o ključnih vprašanjih, kot so hitrost pogajalskega procesa, neporavnane obveznosti Združenega kraljestva do EU in zagotavljanje pravic evropskih državljanov, ki živijo na Otoku ter Britancev, ki so se preselili v druge države Unije. Skeptiki že dolgo opozarjajo, da bo diametralno nasprotna stališča nemogoče preseči in da je možnost propada pogajanj precejšnja, a ključni odločevalci so se vsaj do sedaj upirali preuranjenim zaključkom, vedoč, da bi to lahko dejansko vodilo v položaj, iz katerega se ne bi bilo več mogoče rešiti.

Odločitev o razkritju delov pogovora s strani evropske komisije je bila v tem pogledu nenavadna. Njen namen je bil po pisanju otoških medijev zmanjšati nerealna pričakovanja britanske strani pred začetkom pogajanj, pa tudi vnesti element razdora v nasprotno stran. A dejanski učinek objave je bil na koncu popolnoma nasproten.

Vzporedni svetovi

Ob branju povzetkov srečanja je javnost lahko tako rekoč vstopila v glavo Jeana-Clauda Junckerja, ki je prejšnji teden iz Londona odpotoval »desetkrat bolj skeptičen« kot ob svojem prihodu. Njegov pogovor s Thereso May, ki mu je prisostvovalo več oseb, med njimi oba glavna pogajalca, David Davis in Michel Barnier, ter Junckerjev šef kabineta Martin Selmayr, se je končal z Luksemburžanovo ugotovitvijo, da je britanska premierka »zaslepljena« in da živi v »vzporedni galaksiji«. Mayeva je med srečanjem namreč vztrajala pri že znanih stališčih, za katera je evropska stran očitno mislila, da so bila podana bolj za predstavo kot zares.

Junckerju je med drugim povedala, da bodo evropski državljani v prihodnosti ob prihodu na Otok uživali enake pravice, kot vsi državljani drugih držav, in da je britanska stran dogovor o zagotavljanju pravic priseljencev iz drugih evropskih držav pripravljena predlagati že prihodnji mesec. Vztrajala je tudi, da se morajo trgovinska pogajanja med Združenim kraljestvom in EU začeti preden London sploh začne razmišljati o poplačilu tako imenovanega izstopnega računa, četudi državo, kot je med pogovorom poudarila Mayeva, k plačilu obveznosti pravno ne zavezuje prav nič. Juncker je sogovornici med večerjo in ob slovesu dal jasno vedeti, kaj si misli o britanskih stališčih, kasneje pa je razplet prvega srečanja pogajalskih skupin v telefonskem pogovoru zaupal tudi nemški kanclerki Angeli Merkel, ki je v četrtek, dan zatem, v nemškem parlamentu britanske iluzije proglasila za »izgubo časa«.

Utrjevanje stališč

Vsebina objavljenih pogovorov vsaj na prvi pogled ni ogrozila britanske pozicije ali spodbudila globljega razmisleka o njej. Nasprotno, zdi se, da jo je še dodatno utrdila. Predstavnikom britanske vlade je dala prepričljiv razlog za izražanje dvomov v motive evropske komisije in njenega predsednika. Ključno je bilo, da se pogovore opravi v duhu medsebojnega zaupanja, je za Financial Times dejal neimenovani visoki predstavnik vlade, »a ta princip je bil kršen«, deloma zato, ker želi EU na vsak način kaznovati Britanijo in s tem poslati jasno sporočilo ostalim 27-im članicam. Neopažena niso bila niti namigovanja o obstoju nesoglasij med britansko premierko in njenim glavnim pogajalcem za brexit Davidom Davisom. Označena so bila za nič drugega kot poskus vnašanja razdora v nasprotnikove vrste po principu deli in vladaj.

Objava je dala dodatno legitimnost predvolilnim opozorilom, da bodo pogajanja težka in da jih lahko le močna konservativna vlada pod vodstvom Therese May uspešno, predvsem pa brez večjega popuščanja, pripelje do konca. Kakšen bo ta, je ključno vprašanje. Tudi za britansko proevropsko opozicijo, ki se boji, da je dejanski cilj konservativne vlade izstop iz EU brez dogovora, ob tem pa svari pred negotovostjo, v katero bi bilo v tem primeru pahnjeno otoško gospodarstvo. Pomoč evropske komisije pri spodbujanju dvomov v pogajalski proces je verjetno zadnje, kar potrebuje.