V Atenah slabi strah pred ozemeljskimi apetiti Skopja

Makedonski premier Nikola­ Gruevski je demantiral navedbe britanskega časnika Guardian, da je napovedal, da bi lahko Makedonija privolila v spremembo imena. Prvi visoki obisk med sosednjima državama po letu 2000 še ni prinesel rešitve, lahko pa bi bil napoved začetka konca enega najbolj zapletenih diplomatskih sporov.

Zaradi diplomatskega spora z Grčijo, ki traja že 24 let, je zastalo približevanje Makedonije EU in zvezi Nato. To je bila tema pogovorov tudi na današnjem obisku makedonskega zunanjega ministra ­Nikole Poposkega v Atenah, ki je pred obiskom za vodilni grški dnevnik Katimerini optimistično izjavil, da se vse bolj približujejo rešitvi spora o imenu makedonske države.

Makedonija in Grčija pripravljeni na kompromis

Po navedbah Guardiana je Nikola­ Gruevski izjavil, da želi začeti pogajanja z Atenami o imenu Makedonije, o dogovoru pa bodo morali na referendumu odločiti makedonski volivci. V intervjuju naj bi izjavil: »Čim prej si želimo začeti dialog z Grčijo o iskanju rešitve in če bomo prek dialoga našli rešitev, bomo morali pripraviti referendum in vprašati državljane, ali je to prav ali ne.«

Gruevski je komentiral pisanje časnika s pojasnilom, da je to novinarski komentar in ne njegova izjava. Poudaril je, da to ni ne prva ne zadnja podobna provokacija, ki so jih v Skopju že vajeni. Po njegovih besedah je tema o imenu Makedonije očitno spet popularna, Skopje pa je pričakovalo tendenciozne interpretacije tistih, ki si ne želijo uspeha v procesu reševanja diplomatskega spora z Atenami ali jih žene potreba po lažni ­ekskluzivnosti.

Po ocenah Guardiana sta balkanski sosedi očitno končno pripravljeni na kompromis tudi zato, ker je Grčija gospodarsko na kolenih, obe državi pa globoko ujeti v begunsko krizo. To tezo naj bi podpirali dejstvi, da je grški zunanji minister Nikos Kocjas poleti obiskal Skopje in tako prekinil 15-letni embargo ter da več vidnih članov vlade Aleksisa Ciprasa že dlje časa poziva k rešitvi spora s sosedo. Kocjas je po obisku izjavil, da si Atene želijo, da bi vse njene sosede postale članice EU, ker je Grčija v veliki meri odvisna od dogajanja na Balkanu.

Prisvajanje simbolov helenske kulture

Grki se ne strinjajo z uradnim po­imenovanjem svoje severne sosede Republika Makedonija, saj trdijo, da to ime pripada njihovi severni pokrajini Makedoniji. Zaradi tega se je v ZN uveljavil izraz Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z angleško kratico FYROM. Vidni člani Ciprasove vlade za spor z Makedonijo krivijo grške desničarje in nacionaliste. Po njihovem je strah, da za prisvajanjem imena Makedonija stojijo ozemeljski apetiti Skopja do istoimenske grške pokrajine, sčasoma oslabel.

Atene obtožujejo Skopje tudi prisvajanja simbolov helenske kulture, s katerimi poskušajo Makedonci graditi lastno nacionalno identiteto v pretežno slovanski državi. Grke tako moti motiv sonca na rdeče-rumeni makedonski zastavi, ki naj bi bil prav tako izvorno grški, sporen je še antični junak Aleksander Veliki, ki si ga lastita obe državi, v Makedoniji pa so mu postavili spomenik v središču prestolnice in po njem poimenovali tudi letališče v Skopju.

Prvak Socialdemokratske zveze Makedonije Zoran Zaev, ki je izsilil predčasne volitve v Makedoniji, se zaveda, da Bruselj Aten še ne bo stisnil v kot, tako da bi bilo najbolje, da bi Skopje poskušalo v dvostranskih pogovorih rešiti spor z Grčijo. Ker mora Makedonija najprej rešiti tiste probleme, pri katerih ne potrebuje tuje pomoči, še ni vzpostavil stikov s Ciprasom in njegovo vlado. Po njegovem mora Makedonija najprej dobiti stabilno oblast, Cipras pa je šele oblikoval novo vlado, tako da še ni pravi trenutek za poskus reševanja grško-makedonskega spora. Nova mandata makedonske in grške vlade bosta obema omogočala, je prepričan Zaev, stopiti korak nazaj in najti kompromis.