Tiskane izdaje
Sarajevo − Tožilec posebnega oddelka za vojne zločine tožilstva Bosne in Hercegovine je vložil obtožnico zoper nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov Srećka Aćimovića, ki mu očitajo sodelovanje v genocidu nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995 − odgovoren je menda za poboj 1040 muslimanskih moških in dečkov.
Nekdanji poveljnik drugega bataljona zvorniške brigade Vojske Republike Srbske Aćimović, ki trdi, da je v času, ko so srbske sile pobijale zajete Bošnjake, večkrat zavrnil sodelovanje v genocidu, je bil kot priča že večkrat pozvan pred Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) − med drugim je pričal tudi proti nekdanjemu poveljniku vojske Republike srbske Ratku Mladiću. Aretirali so ga na začetku decembra, trenutno pa je v priporu v Zvorniku, poroča Dnevni avaz.
Tožilstvo ga bremeni, da je v skladu z navodili glavnega štaba VRS svojim podrejenim zaukazal poboj najmanj 1040 srebreniških Bošnjakov, ki so jih zadrževali v šoli v kraju Roćević. Moške in dečke so med 14. in 16. julijem s prevezami prek oči in zvezanimi rokami s tovornjaki prepeljali na obrežje reke Drine nedaleč od vasi Kozluk, kjer so jih usmrtili, zatem pa žrtve pokopali v množično grobnico.
Poleg tega so oblasti v BiH danes aretirale Milana Bogdanovića, enega od poveljnikov policijskih sil bosanskih Srbov, ki je po mnenju tožilstva prav ta sodeloval v pobojih v Srebrenici. Danes 65-letni Bogdanović je leta 1995 poveljeval policijski enoti, katere naloga je bilo na območju Konjević Polja prestreči muslimane, ki so iz srebreniškega obroča bežali pred prodirajočimi srbskimi silami. Te ljudi so najprej zbrali na zelenici stadiona v kraju Nova Kasaba, nato pa približno 500 moških in dečkov predali pripadnikom vojaške policije, ki so jih usmrtili. Po besedah tožilstva so pri eksekucijah in pokopih več deset žrtev sodelovali tudi člani Bogdanovićeve enote.
Genocid v Srebrenici velja za najhujši zločin na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne. Potem ko so Združeni narodi aprila 1993, med vojno v BiH, Srebrenico razglasili za varovano območje, da bi jo obvarovali pred srbsko zasedbo, se je v mesto po nekaterih ocenah zateklo 45.000 Bošnjakov. Vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića je kljub statusu varovanega območja izvedla ofenzivo na mesto, ki se je začela 6. julija 1995, končala pa pet dni pozneje.
Med tem časom so prebivalci zapustili mesto in se, z izjemo nekaj tisoč moških - od 10.000 do 15.000 -, ki so se v strahu za življenje skozi gozdove peš odpravili proti Tuzli, zatekli v Potočare, kjer je imel svoj sedež nizozemski bataljon modrih čelad, zadolžen za varovanje enklave. A modre čelade so se ob odsotnosti mednarodne podpore uklonile pritisku srbskih sil in begunce prepustile srbskim generalom in vojakom, ki so ženske, otroke in starejše s konvoji prepeljali na tako imenovano bošnjaško ozemlje, moške pa zadržali.
Padcu Srebrenice je sledil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, med katerim je bilo ubitih približno 8000 muslimanskih moških in dečkov. Preiskovalci so doslej našli več kot 110 množičnih grobišč srebreniških žrtev in več sto manjših, tako primarnih kot sekundarnih.
Novo množično grobišče srebreniških žrtev so forenzični strokovnjaki pred dnevi našli v bližini vasi Kozluk. Kot so pojasnili preiskovalci, so grobišče našli s pomočjo satelitskih posnetkov območja. Po njihovem mnenju gre za grob, v katerega so bile žrtve pokopane julija 1995, nato pa so nekatere od jih premestili v sekundarno množično grobnico. Doslej so našli nepopolne ostanke približno desetih žrtev.
