Tiskane izdaje
Zaradi obtožb Kijeva, da Rusija podpira »teroriste« na vzhodu Ukrajine in diskriminira nerusko prebivalstvo na polotoku Krim, so se prejšnji teden predstavniki sprtih strani spoprijeli v »preliminarnem« krogu pravne bitke pred mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu (ICJ).
To je le eden od številnih spopadov med sosedama, ki že potekajo ali pa se še obetajo pred mednarodnimi tribunali. Ukrajina je na ICJ vložila tožbo proti vzhodni sosedi 17. januarja. V njej očita Rusiji kršenje dveh mednarodnih sporazumov: mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma na vzhodu Ukrajine in mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije na nekdaj ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija spet prisvojila.
Sodišče se mora še odločiti, ali bo sploh obravnavalo primer, po prvem štiridnevnem »zaslišanju« pa bodo sodniki tehtali upravičenost ukrajinske zahteve o »preliminarnih ukrepih« – uvedbi mednarodnega nadzora nad ukrajinsko-rusko mejo, s katerim bi preprečili dotok »denarja, orožja, transportnih sredstev, inštruktorjev ali oboroženih skupin« na ukrajinsko ozemlje.
O tem se utegne petnajst sodnikov, vsak prihaja iz druge države, eden tudi iz Rusije, odločiti v mesecu ali dveh, so napovedali v uvodniku ruskega poslovnega dnevnika Vedomosti. Šele potem bo sodišče sprejelo odločitev, ali bo sploh obravnavalo primer. Pred šestimi leti je namreč zavrnilo podobno protirusko tožbo Gruzije, ker ta ni izpolnila nujnih predpogojev in ni poskusila najprej s pogajanji rešiti spora s sosedo. V Kijevu so zatrdili, da so to poskušali. Da je bil ta predpogoj tokrat izpolnjen, menijo tudi uredniki Vedomosti.
Vojna na mednarodnih sodiščih
Ruski pogajalci trdijo ravno nasprotno in obtožujejo Ukrajino, da je vztrajno zavračala dialog o rečeh, o katerih je obtožila Rusijo. »Kljub poskusom pogajanj se zdi, da strani nista komunicirali o zadevah, ki so temelj ukrajinske pravde pred ICJ. Sodniki bodo morali oceniti, ali so dejansko bila pogajanja v kontekstu teh dveh konvencij,« je pred dnevi zapisala profesorica prava na univerzi v Københavnu Iryna Marchuk.
Ta strokovnjakinja za mednarodno pravo je opozorila tudi na majhno verjetnost, da bo Ukrajina uspela s tistim delom tožbe, v katerem očita Rusiji kršenje protiteroristične konvencije. Je že res, da so v Kijevu razglasili upornike na jugovzhodu Ukrajine za »teroriste«, a o tem bi morali prepričati tudi mednarodno skupnost, v kateri je po besedah Iryne Marchuk obveljalo, da gre na vzhodu Ukrajine za »hibridno vojno, v kateri hkrati potekata mednarodni in nemednarodni oboroženi konflikt«. Po njenem ima Ukrajina več možnosti za uspeh pri obtožbah »o rasni diskriminaciji« na Krimu, čeprav se morebitna razprava o tem vprašanju ne bo dotaknila temeljnega problema za Ukrajino: vprašanja legalnosti ruske prisvojitve tega polotoka, ki je bil do leta 1954 že ruski, potem pa ukrajinski do mednarodno nepriznanega referenduma o osamosvojitvi in priključitvi nekdanji matici pred tremi leti. »Če bi Ukrajina hotela odgovore na ta vprašanja, bi morala razmisliti o lobiranju za začetek posvetovalnih procesov pred ICJ na zahtevo generalne skupščine ZN,« je dodala Iryna Marchuk.
Podobno kot drugi komentatorji tudi ona ugotavlja, da se je moral Kijev zateči k obtožbam o ruskem kršenju tako »eksotičnih« oziroma neposrečenih konvencij zato, ker sta poleg konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu ta dva mednarodna pravna akta edina, ki sta ju podpisali tako Rusija kot Ukrajina. Septembra lani so z ukrajinskega zunanjega ministrstva sporočili, da je Kijev sprožil arbitražni postopek proti Rusiji tudi zaradi pomorske konvencije, ki naj bi jo ta kršila v ukrajinskih teritorialnih vodah okoli Krima. Poleg tega Ukrajina toži vzhodno sosedo tudi pred evropskim sodiščem za človekove pravice, a tja se je zatekel po pravico tudi prejšnji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki je obtožil Ukrajino sistematičnega kršenja njegovih človekovih pravic.
Pravde med Rusijo in Ukrajino potekajo tudi na arbitražnem sodišču v Stockholmu, kjer sta se največji plinski družbi obeh držav, Naftogaz in Gazprom, spopadli o »poštenih cenah« in zaostankih pri plačilu dolgov, številne ukrajinske družbe pa zahtevajo odškodnino za odvzeto premoženje na Krimu. Prizorišče sodnih spopadov je tudi London, kjer je februarja Rusija vložila tožbo proti Ukrajini, ker ta noče vrniti dolga v višini 3 milijard evrov, kolikor ji je Rusija posodila dva meseca pred tem, ko so vrgli z oblasti Janukoviča.
